Parkirni teksas

Redarjev, ki bodo kmalu delali parkirni red po Ankaranu, se veselijo samo pešci. Tistim, ki spoštujejo pravila, je vseeno, one, ki parkirajo vsepovsod, pa čaka prevzgoja. Morda trda, tlakovana z denarjem za plačilo kazni, morebiti pa takšna, v kateri bodo celo prostovoljno sodelovali; to se lahko zgodi le, če bo občinska uprava prisluhnila krajanom in pokazala razumevanje za njihove težave.

Glede na to, da ankaranski župan Gregor Strmčnik tudi sam stanuje v središču kraja in se vsak dan pelje mimo takšnih in drugačnih parkirnih eksperimentov, ne presenečajo njegove napovedi, da redarji sprva ne bodo kaznovali. Ker če bodo, bo občinska blagajna resda plavala v evrih, župan Gregor pa bo plaval med pisnimi in ustnimi grožnjami, če ne bo sprožil kar revolucije krajanov, navajenih, da v pomanjkanju urejenih parkirišč stvari vzamejo v svoje roke. Nenazadnje so se med izbiranjem partnerjev za vzpostavitev redarske službe prav zaradi odpora do sosede, od katere so se ločili, namerno izognili koprski redarski inšpekciji in poiskali stik s piransko občino. Ko so koprski redarji še krožili po Ankaranu, so bili nemalokrat maščevalna, le podaljšana roka kaznovalne politike koprske občine do majhne in uporniške severne sosede. Jasno je, da si župan takšne nejevolje med ljudmi ne more privoščiti in tega si, kot je videti, niti ne želi.

Če je nerazrešena delitev premoženja s koprsko občino nekaj, kar na Ankarančane ne vpliva, pa lahko prav parkiranje postane prvi, najbolj ljudski izziv po stažu mladega župana. Bo polovico pločnikov prepustil avtomobilom? Bo našel dogovor s priljubljeno pivovarno in picerijo San Nicolo? Bo odstranil salonitne strehe s parkirišč pri blokih? Bo zmogel do nove sezone urediti parkirišča pri Debelem rtiču in Lazaretu? Lepo bi bilo, ko bi Ankarančani dokazali, da premorejo takšno odločenost za urejanje lastnega kraja, kot so jo premogli, ko so se postavili po robu Koprčanom.


Preberite še


Najbolj brano