Parkiranje ni človekova pravica

Odločitev koprske občine, da ukine možnost brezplačnega parkiranja, je pričakovano zbudila val negodovanja. To je razumljivo - ko nam nekdo nekaj vzame, smo pripravljeni zoper to tudi povzdigniti glas. Pa je tudi upravičeno? Urejanje prostora terja jasno postavljena pravila. Ko se s tem nihče ne ukvarja, dobimo parkirišče za koprsko tržnico - ko enkrat zapelješ tja, kjer brezplačno parkirajo en čez drugega, se zlepa ne izkoplješ ven.

Ni pretirano zapisati, da je parkiranje v Kopru zgledno urejeno, če seveda izhajamo iz tega, da “zgledno” ne pomeni “brezplačno”, ampak “ v vsakem trenutku dosegljivo parkirišče v neposredni bližini središča”. V Kopru je vedno mogoče dobiti parkirno mesto, s katerega je katerakoli točka v centru dosegljiva v četrt ure hoje. Je to res tako grozno? Na Dunaju, denimo, se boste od cenovno sprejemljivega parkirišča do strogega središča morali peljati vsaj tri postaje z metrojem. Seveda boste lahko parkirali tudi pod opero, vendar vas bo to stalo. Podobno je v Ljubljani, Trstu, Vidmu, Zagrebu, Splitu, Pulju ... Seveda Koper ni Pariz in tudi Split ne, a gre za dojemanje, kaj je tisto, kar v mestu lahko pričakujemo brezplačno. Če nam je jasno, da bomo za razgled na morje ali apartma tik ob smučišču morali plačati več, zakaj se nam zdi nezaslišano, da je za parkiranje v mestu treba plačati? Saj ne gre za človekove pravice!

Tisto, kar pri urejanju parkirišč po koprsko manjka, je korak v smeri trajnostnega prometa. Za kolesarje je poskrbljeno katastrofalno, tudi avtobusne povezave niso najboljše.

Županu zato brezplačno svetujemo: prihodnjič naj v svoj Miami leti prek, denimo, Clevelanda. Tam si bo lahko ogledal mestne avtobuse, ki imajo na sprednjo masko pritrjene posebne nosilce za kolesa. V službo s kolesom, domov z avtobusom. Lahko pa se zapelje tudi z bližnjim openskim tramvajem, ki ima nekaj podobnega. In naj potem to vpelje tudi v Kopru. Številni bi mu bili hvaležni.


Preberite še


Najbolj brano