Otok in trg

Eno pomembno prizorišče manj, en festivalski dan manj, okrnjen celovečerni program ... Ali se moramo bati za usodo Kina Otok, osrednjega izolskega kulturnega dogodka leta, filmskega festivala, ki je glas Izole prek številnih gostov ponesel v svet?

Izolo je v minulih letih po zaslugi tega mednarodnega festivala obiskalo veliko vrhunskih režiserjev, nagrajenih na prvokategornih festivalih. Omenimo le dva: večkratni nagrajenec filmskega festivala v Cannesu Apichatpong Weerasethakul in Yorghos Lanthimos. Slednji je v Izoli leta 2012 predstavil film Alpe, tri leta zatem pa zaslovel z Jastogom, ki je kot za stavo osvajal nagrade. Letos je režiser v Cannesu slavil z nagrajencem za scenarij The Killing of a Sacred Deer (Uboj svetega jelena), v katerem blesti Nicole Kidman.

Letos je Kino Otok doživel hud udarec: ostal je brez največjega prizorišča, letnega kina na Manziolijevem trgu v osrčju starega mestnega jedra. Vodstvo festivala, ki se je v 13 letih ognilo mnogim čerem, zagotavlja, da se ni bati: festival bo v takšni ali drugačni obliki preživel, kljub skromni občinski podpori in vseslovenski sistemski nepovezanosti institucij z nevladnim sektorjem.

Kako se bo zoperstavil tem preprekam? S čezmejnim povezovanjem s partnerji, ki se ukvarjajo s sorodnimi dejavnostmi, kar jim uspeva že od začetka? Se bo festivalu obrestovalo dolgoletno dosledno vzgajanje zvestega občinstva? Kino Otok ima še nekaj, zaradi česar je poseben: sproščeno in intimno vzdušje, s kakršnim se lahko pohvali le malo festivalov v regiji, razen morda motovunskega.

Toda Kino Otok ni osamljen primer v slovenski Istri in niti v Sloveniji. Je zgolj še eden od simptomov, kjer lokalne in državne oblasti - te bolj favorizirajo Ljubljano, edini svetli primer na Primorskem je Tolmin, ki je svetovno prepoznaven postal s številnimi odmevnimi glasbenimi festivali - ne uzrejo očitnega: neizkoriščenega potenciala festivalskega turizma.


Preberite še


Najbolj brano