Ograja ali čevlji?

Ko so ograjo na meji postavljali Madžari, nam je bilo kristalno jasno: ograje so nesprejemljive, postopanje Madžarske pa je nehumano. Danes, ko so migranti pri nas, odgovori niso več tako enoznačni. Tudi ljudje, ki imajo zmerna stališča, pravijo, da bi ograja lahko pomagala zajeziti pritok ljudi in omogočila, da bi Slovenija znotraj svojih meja ohranila red in mir.

O moralnem vidiku ograj se skoraj ne pogovarjamo več. Ostal je le še tehnični vidik. Koliko bi ograja stala? Koliko časa bi jo postavljali? Koliko policistov in vojakov bi jo moralo varovati? Brez doslednega nadzora naj namreč ograja ne bi odigrala svoje vloge. Stroški bi bili na koncu izjemno visoki, učinek pa negotov.

Slovenija si s Hrvaško deli 670 kilometrov meje. Glede na obnašanje sosedov lahko pričakujemo tudi to, da bi ograjevanje na enem koncu preusmerilo transporte ljudi na tiste mejne točke, kjer Slovenija nanje ne bo pripravljena. Bog ne daj, da bi ograja na kopenski zeleni meji povzročila raztovarjanje migrantov ob mejnih rekah, ki bi jih ljudje v obupu skušali preplavati.

Z ograjo bi tvegali tudi ugled v mednarodni skupnosti. Licemerna Evropa bi na Slovenijo gledala tako, kot smo mi do nedavnega gledali Madžarsko. Že ob odločitvi, da preobremenjenim policistom pride na pomoč vojska, je tujina Slovenijo označila za militantno državo, ki nad nebogljene begunce pošilja orožje. Tujina gotovo ne bo razumela slovenskega argumenta, da je ograja le pripomoček za to, da se migranti na meji ne bi razpršili.

Slovenci, ki razmišljajo o ograjah, verjetno niso hudobni, so le zaskrbljeni, ker je mati Evropa zatajila. Edina rešitev bi bil njen usklajeni odziv, tega pa - glede na doslej videno - tudi na jutrišnjem vrhu EU ni pričakovati.

Odločiti se bomo morali brez nje. Po pameti in srcu bomo morali izbrati, ali bomo denar porabili za ograjo ali raje za humano oskrbo ljudi, ki vsak s svojimi, včasih nam težko razumljivimi razlogi, prihajajo blatni do kolen in v uničenih čevljih.

---

---