Od obale do Bruslja
Izolska in koprska občina sta se začeli pripravljati na obdobje, ko bo obalna cesta sproščena pločevine in izpušnih plinov. Priprave bodo sovpadale s predvolilnim obdobjem, kar pa niti ne bo slabo. Igor Kolenc in Boris Popovič si bosta morala - v iskanju čim širše podpore volilcev - prizadevati za čim bolj sprejemljive rešitve. Takšne, ki bodo primerne za prebivalce, pa tudi obiskovalce.
Območje med Koprom in Izolo je posebno in v mnogočem izjemno. Gre za kar štiri do pet kilometrov obmorskih površin, skoraj desetino slovenske obale, ki je povrh vsega še precej nepozidana. Kako jih urediti, je bistveno vprašanje, še zlasti zato, ker v obeh občinah menda stavijo na razvoj turizma. Podobnih površin ne premorejo ne eni ne drugi, saj jih v Kopru levji delež zaseda luka, v Izoli pa so še vedno v naboru zgrešenih naložb slovenskih bank, od koder jih bodo najbrž samo preselili v slabo banko. Upati, da bodo v kratkem dobile primerne lastnike, pripravljene vložiti v ustrezne projekte, se zdi - bolj kot kdajkoli - skrajno utopično.
Prva moža Kopra in Izole se verjetno še niti ne zavedata, v kaj se spuščata. Čas obalnega izvršnega sveta in skupnih projektov, kot sta splošna bolnišnica in istrski vodovod, je desetletja za njima. A brez skupnih naporov ne bosta na območju obalne ceste postavila niti enega pomola, kaj šele, da bi zgradila stolp, muzej z akvarijem, vodni park, zabaviščno središče ali kaj podobnega. Za vse to potrebujeta evropski denar. Evropo bosta prepričala samo s skupnim in dobro zasnovanim projektom, ki ga bodo podprli tudi naši evroposlanci. Tvornost bo najprej na preizkušnji na lokalni ravni. Če bodo obalnemu območju res želeli nadeti enovit videz, bodo morali snovati en projekt in dva prostorska načrta, ki ju bosta potrdila vsak občinski svet posebej. Poenotiti bo treba vse različne (politične) poglede in prepričati tudi najmanj tri ministrstva. Prav slednje se zdi še težje kot “osvojiti” Bruselj.