Od ljudi za ljudi

“Ne sprašuj, kaj lahko država stori zate, vprašaj se, kaj lahko ti storiš za državo,” je znameniti stavek, ki ga je ob inavguraciji izrekel ameriški predsednik John F. Kennedy. V njegovi srži je odgovornost. Odgovornost vsakega posameznika za to, kar se dogaja v njegovem okolju. V redu. Stavek govori o državi, a kaj lahko bi govoril o svoji soseski, vasi, mestu, občini ... O tem, da se vse stvari, ki zdržijo preizkus časa, tako ali drugače začnejo pri koreninah. Čisto po domače bi tej drži rekli “če ne bom tega naredil jaz, kdo bo?”

V Sloveniji velja mit, da vlada apatija. A ogromno primerov dokazuje ravno nasprotno. Društva v Baški grapi, na primer, ki, daleč od oči centra, ne jamrajo, pač pa zagnano žrtvujejo ure, dneve, tedne svojega časa, energije in znanja, da se v grapi dogajajo zanimive prireditve, ohranja in vrednoti izjemna tehniška dediščina, da nenazadnje tja pogosteje prihajajo obiskovalci, ker jim graparji imajo in hočejo ponuditi nekaj pristnega. Podobno velja pri sosedih na Šentviški planoti in drugod. Enako na debelo laž tezo o apatiji postavlja mladina, od tiste na Slapu ob Idrijci do one v Bukovici, ki ne čaka, da ji bo vse padlo z neba, pač pa je zavihala rokave in uredila odlične in zelo dobro obiskane poletne prostore, ki jih vsako leto nadgrajuje. In, nenazadnje, to dokazuje množica lokalnih prireditev, od praznika polente do praznika breskev, pri katerih se vaščani ne vprašajo, kaj bom jaz imel od tega, pač pa, kako lahko po svojih močeh pomagam. In zato (p)ostajajo prepoznavni, odmevni in pritegnejo. Ker so narejeni od ljudi za ljudi. Enako kot množica ostalih akcij, projektov, dogodkov, ki jih poganjajo volja in srce.

Ko nas bo naslednjič prijelo, da bi pojamrali, saj bi, a se itak nič ne da, se je vredno tega spomniti. In si to ponoviti, večkrat, če je treba. Dokazano pomaga. In da, tudi za vas to velja, velmožje. Vaša naloga je namreč, da delo prizadevnih prepoznate, ovrednotite in pomagate razvijati naprej.


Preberite še


Najbolj brano