Obsojeni na senco

Prav najtoplejše leto v zgodovini sistematičnih meteoroloških meritev v Julijskih Alpah je pokazalo, kakšne naravne danosti imata - vsej muhavosti zaradi vetra navkljub - slovenska in italijanska stran kaninskega pogorja, kjer je ta čas na vrhu 90 centimetrov snega. Če bi smučišče na naši strani Kanina preživelo, bi v drugi polovici decembra na progah nad 2000 metri višine (vmesna postaja trisedežnice Skripi, Graben, Sedlo in Prevala) veselo vijugala množica smuke željnih.

Velika škoda je, da ob okvari kaninske žičnice ni bilo mogoče najti tako volje kot (tedaj še) razmeroma malo denarja. Z obema bi bilo mogoče ob sodelovanju italijanskega upravljavca Promotur, katerega postaja žičnice je le nekaj korakov od postaje naše sedežnice Prevala, ohranjati sedežnico Prevala (njena dva kraka in obe progi sta v soncu) in restavracijo na naši strani Kanina, ki bi bila odlično obiskana. Bržkone bo le sodelovanje s Promoturjem lahko stvarno obudilo smučanje na naši strani Kanina, čeprav si vsi želimo, da bi nas Rusi s prvim vlaganjem v slovenski zimski turizem presenetili.

Žal je narava na slovenski strani že naredila svoje. Teža neodstranjenega spomladanskega snega je sedežnico večinoma uničila, restavraciji pa se ob še eni zimi brez vzdrževanja obeta podobna usoda.

Dokler je naše smučišče obratovalo, so strojniki s teptalnimi stroji redno odstranjevali snežne gmote s Prestreljenika. Če tega dela letos ne bodo opravljali, in če bo prišla standardna večmetrska aprilska pošiljka snega, morda restavracije poleti iz Bovca brez daljnogleda sploh ne bo mogoče videti, pa tudi ostale naprave bodo začele dobivati status arheoloških ostalin.

Medtem bo tudi na Žlebeh posijalo sonce, Italijani pa bodo šteli izkupiček, katerega del bi ob boljšem sodelovanju regijskih dejavnikov turizma v času okvare žičnice moral ostati pri nas.

---

---