Nič ni večno

S primorskega vidika je letošnje košarkarske sezone konec, globalno gledano pa se šele začenja odločilno obdobje v evropskih tekmovanjih in domačih prvenstvih.

Če je v razmerjih razporeditve moči v evropskem in regionalnem okolju dolgo veljal nespremenjen status, se je letos naenkrat začelo dogajati. Pred desetletjem in pol je krovna organizacija Fiba doživela poraz v merjenju z najmočnejšimi evropskimi klubi, ki so ustanovili svoje tekmovanje pod zvezo Uleb. Podobno so jo skupile košarkarske zveze bivše jugoslovanske federacije, ko je nastala zasebna jadranska liga in so se ji morale podrediti. Stanje se je zdelo zabetonirano za več desetletij vnaprej, toda letos se je začelo premikati. Ko je lani Fibo Europe prevzel Turek Turgay Demirel, je ta pokazala zobe: spet želi prevzeti klubska tekmovanja in reformirati tekmovalni koledar, regionalno ligo bi poslej rade nadzirale nacionalne zveze. To so želje in od tu naprej je zgodba še popolnoma odprta.

Pri nas je vse zasenčil zgodovinski polom Olimpije v četrtfinalu državnega prvenstva, ki je bil le pika na i kadrovskim zablodam in nazadovanju kluba, ki je v večni sanaciji. Paradoksalno mora Olimpija navijati za Krko, saj bo le v primeru, če bodo Dolenjci šestič zapored (!) slovenski prvaki, tudi prihodnjo sezono igrala v regionalni ligi.

Razplet je pokazal, da spremenjen sistem državnega prvenstva sploh ni napačen. Olimpijin krvnik je Helios, ki se je v četrtfinale prebil iz lige za obstanek, kjer je zasedel mesto pred Portorožem, ki ga je - tako kot lani - v četrtfinalu izločila Krka. Za ladjarji je manj stresna sezona kot lani. Potrdila jim je mesto blizu zlate sredine prve lige, kar je ob finančnih zmožnostih tudi realen domet kluba. Stresne mesece so v drugi ligi preživljali manj homogeni Bistričani, Ajdovščina pa se spustila v vnaprej izgubljeno bitko. Zamenjala jo bo Sežana. A ozadje je bolj črno - usihajoči košarkarski centri se večinoma ne morejo pobrati, novih pa ni. In to je razlog za skrb.

---

---