Ni vse zlato
Ali je bila usoda nogometašev Luke Koper v prvem krogu kvalifikacij evropske lige določena že z žrebom v Nyonu, ki jim je dodelil najmanj zaleženega tekmeca, ali je izpadu botrovala logistična neorganiziranost, ali pa je bila kazahstanska ekipa preprosto boljša na igrišču, ne bomo nikdar izvedeli. Ostal bo zapisan le še en (peti zaporedni) neuspeli nastop v evropskih tekmovanjih, od katerih si večina klubov veliko obeta, na koncu pa le malo iztrži. V strogo finančnem pogledu torej letošnji evropski izlet ni prinesel zaslužka, toda v lanski sezoni so, denimo, Koprčani zaslužili 450.000 evrov za nastop v enem krogu kvalifikacij za ligo prvakov, porabili pa so (na gostovanju pri zagrebškem Dinamu) približno toliko kot za gostovanje pri lendavski Nafti. In te številke veljajo za Evropsko nogometno zvezo Uefa, ki je med vsemi mednarodnimi panožnimi zvezami najbolj radodarna. V ostalih evropskih pokalih kolektivnih iger z žogo evropska tekmovanja prinašajo poleg tekmovalnih izzivov predvsem stroške. Tudi to je eden od vzrokov, da si primorski klubi ob znižanju stroškov delovanja zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ne morejo več privoščiti nastopov v evropskih pokalih. Letos v njih vztrajajo le trije koprski klubi (nogometni, rokometni in vaterpolski), vsi ostali pa so ostali doma. Tudi v športu velja, da v Evropi ni vse zlato, kar se sveti.
Čeprav so koprski nogometaši največjo oviro za preskok v resen evropski klub s prenovljenim stadionom preskočili, jim za dostojno nastopanje še veliko manjka. Najboljši igralec, ki pričakuje ponudbo za milijon evrov, pač ne more biti obenem še prevajalec in turistični vodič, prav tako ne morejo nogometaši na letališču ostati ujeti brez vode tri ure. In v dvobojih ekip, med katerima so majhne razlike, odločajo prav takšne malenkosti.
O Kazahstancih si lahko mislimo, da so borati, toda za uradne osebe dvoboja je bilo bolje poskrbljeno v Karagandi kot v Kopru.