Nevarna razmerja

Preprostemu Istranu je težko razumeti finančne zagate okrog izboljšav vodovodnega omrežja, s katerimi v ceveh zmanjšujejo puščanja ter urejajo hidravliko in pretoke, kar je za razgibani istrski teren še kako pomembno.

Projekt tudi po osmih mesecih financirajo občine, čeprav je država s pomočjo evropskega kohezijskega sklada obljubila glavnino denarja - od 18 milijonov kar 86 odstotkov. Država pa zdaj s prstom kaže na občine, češ da ne obvladajo računalniškega programa, posebej prirejenega za črpanje evropskega denarja. Dokler ga ne bodo osvojile, ne bo denarja.

So torej v občinskih upravah sami računalniško nepismeni kadri ali ima Evropa za kasneje pridružene članice posebej stroge kriterije? Možno je tudi, da si naša država prizadeva biti bolj evropska od Evrope same. Naj bo prvo, drugo ali tretje, vse to usodno vpliva na istrski projekt in izboljšave sistema, po katerem na nadvse kompleksen način kroži pitna voda iz štirih različnih virov.

Koper in Ljubljana sta se zapletla v nevarna razmerja. Če projekta ne bodo pravočasno dokončali, bodo morali vračati evropski denar. Pogoj, da ga pravočasno dokončajo, pa je, da država sprosti evropski denar. Odobrili so ga še pred iztekom finančne perspektive za kohezijsko politiko, ki je veljala do lanskega leta. V novi perspektivi - do leta 2020 - bo EU manj stavila na razvoj komunalne infrastrukture in temu namenila tudi manj denarja. Prizadevala si bo za rast in nova delovna mesta, obvladovanje podnebnih sprememb in energetske odvisnosti ter zmanjševanje revščine in socialne izključenosti.

Možnosti, da bi se vnovič uspešno potegovali za evropski denar za hidravlične izboljšave, so po mnenju poznavalcev pičle. Zgovorne so tudi številke. Od 351,8 milijarde evrov, kolikor jih bo še šest let na voljo v kohezijskem skladu, bo Sloveniji na razpolago približno 3,26 milijarde. 18 milijonov se zdi malo, a kaj, ko jih v Istri nimajo.

#181-hidravlicne izboljsave


Preberite še


Najbolj brano