Narava kaže moč
Medtem ko so se v nedeljo gasilci na Krasu spopadali z velikim požarom, ki je grozil celo nekaterim vasem, se je najprej na Bistriškem, nato pa še na Idrijskem, območjih, ki sta bili najbolj na udaru, razbesnelo neurje s točo. Razbite strehe, potolčeni avti, uničena zelenjava ... Prizadeti prebivalci so v hipu pozabili na tegobe vročinskega vala in hiteli reševati, kar se je sploh dalo rešiti. Marsičesa niso mogli, saj so bili proti naravi tudi tokrat nemočni. Lahko so računali le na nesebično pomoč gasilcev, ki so - vsaj nekateri - iz ognja skočili v vodo.
Včeraj so ljudje vsaj za silo prekrivali marsikatero streho, za mnoge je to hud in nepričakovan zalogaj. V normalnih okoliščinah človek pač ne razmišlja o zavarovanju hiše proti toči, ker je to dodaten strošek. Ko na novo prekriva streho, izbere cenejše materiale, čeprav bi večkrat kazalo razmišljati dolgoročno in se z nekoliko dražjim vložkom izogniti dodatnim stroškom.
Klimatske spremembe so nas očitno pripeljale do točke, ko bo treba razmišljati o marsičem, ne le o tem, ali nam je poleti vroče ali bolj vroče in pozimi mrzlo ali bolj mrzlo. Silovita poletna neurja s točo, spomladanske pozebe in zimski žled so le del cene globalne človeške nepremišljenosti iz polpretekle zgodovine in sedanjosti. Ki je ne plačujemo le z razbitimi strehami in uničenimi domačimi pridelki na eni strani in, vsaj deloma, požgano krajino na drugi.
Slaba je namreč tolažba, da bomo paradižnik z domačih njiv pač nadomestili s tistim iz španskih rastlinjakov. In da bodo namesto pogorelih dreves zrasla nova ... Čeprav ekstremni vremenski pojavi in požari, ki goltajo velike naravne površine, na prvi pogled nimajo prav dosti skupnega, to ne drži. Vplivajo na naše življenjsko okolje in tega se - z največjimi svetovnimi voditelji vred - vsi premalo zavedamo.
Ker ti pojavi, če se ozremo le po bližnjih državah, niso slovenska posebnost. Gasilci lahko gasijo in prekrivajo, a proti naravi ne morejo nič.