Napačen veter
Po triletnem zatišju je spet završalo in na Primorsko, pa tudi na nekaj drugih koncev Slovenije, prineslo nove pobude za gradnjo vetrnih elektrarn. So se energetska podjetja odločila, da bodo večji del energije proizvedla iz obnovljivih virov? Je v Sloveniji zrasla tovarna vetrnih turbin?
Nič od tega. Razlog je preprost: država oziroma njene agencija za energijo je po nekajletnem mrtvilu spet objavila razpis za sofinanciranje obnovljivih virov energije. Denar zanj črpa z naših položnic za elektriko, kjer nam vsak mesec pobere del za obnovljive vire energije. Tega so v zadnjih letih večinoma pobrale sončne elektrarne, ki so se zelo hitro namnožile prav zaradi visoke zajamčene cene odkupljene energije. Zlata doba sončnih elektrarn je zdaj minila in nekaj denarja je spet na voljo tudi za druge. Pred dobrim mesecem končan razpis je bil težak deset milijonov evrov in tokrat so nanj najbolj navalile prav vetrne elektrarne.
A vse to dogajanje bolj kot na umirjen veter spominja na orkan, ki brez reda ruši vse okrog sebe.
Država namreč podpor obnovljivim virom energije ne deli s tehtnim premislekom in pametno strategijo, temveč na podlagi zastarelih in pomanjkljivih dokumentov. Energetskega koncepta, ki bi začrtal energetsko oskrbo države za dvajset let, nikakor ne uspe spraviti skupaj in ga sploh nima, nacionalni energetski program je obtičal v fazi osnutka, strategija urejanja prostora je stara deset let, uredba o prostorski rabi še več.
Zato bi država morala, preden začne deliti denar, energetska dovoljenja in umeščati vetrne elektrarne v prostor, najprej doreči strategijo energetske oskrbe. In ob tem prisluhniti energetskim strokovnjakom, ki domala v en glas trdijo, da imajo vetrne elektrarne več slabih kot dobrih učinkov. Še zlasti v Sloveniji, kjer nimamo idealnih vetrnih pogojev. Imamo pa veliko pametnih ljudi z idejami o pametni energetski oskrbi v prihodnosti. Le prisluhniti jim je treba.