Naj medi za vse!

“Naj medi!” je pozdrav slovenskih čebelarjev. In zadnja leta jim medi zelo dobro. Ne zaradi narave, ta jih tepe prav tako kot ostale kmetijske panoge, ki so odvisne ob vremena, pri čemer si čebelarji ne morejo pomagati niti s protitočnimi mrežami ali z namakanjem. Čebele nabirajo nektar ali mano samo ob ugodnih vremenskih razmerah. Tudi proti medvedom, ki jim - zlasti na Krasu in v Brkinih - pogosto razbijejo čebelnjake in v eni noči pojedo na stotine čebel, so čebelarji skoraj nemočni. Visoke mreže ne pomagajo, niti psi.

Vse to jemljejo čebelarji v zakup kot dejstvo, na katero ne morejo dosti vplivati. Vplivajo pa na vse ostalo: predvsem na lastno izobraževanje in kakovostno delo, pa na organiziranost, povezovanje, mednarodno sodelovanje, nadgradnjo čebelarstva.

Nekoliko imajo vendarle tudi srečo, saj je država prisluhnila njihovemu vztrajnemu dokazovanju, da je dovolj, če plačajo pavšalni davek na panj. Ta način, ki je v našem davčnem sistemu bolj pravilo kot izjema, se je izkazal kot dovolj donosen za državo in ne preveč uničujoč za čebelarje. Ali povedano drugače: dovolj stimulativen za obe strani. Ker čebelarji s tem davkom shajajo in ne opuščajo panjev, kot se to dogaja v mnogih drugih kmetijskih panogah, se število panjev povečuje, državi pa s tem naraščajo tudi davki od čebelarstva.

Pa ne samo to. Čebelarji del prihodka vlagajo tudi v “dopolnilne dejavnosti” čebelarstva: apiturizem, apiterapijo, izdelavo panjev. Poleg medu se na slovenskem trgu povečuje tudi prodaja medenega peciva in pijač, zdravilnih učinkovin, panjev, čebeljih družin ...

A dobrobiti razvoja slovenskega čebelarstva, panoge s stoletno tradicijo, ki je vedno znala biti napredna in trajnostna hkrati, s tem še ni konec. Večino izdelkov čebelarji prodajo v lokalnem okolju, z vzgojo mladih pa skrbijo tudi za to, da bodo kranjske čebele še naprej enakomerno opraševale vso Slovenijo.

Naj jim torej medi!

---

---