Na udaru vročine

Če držijo napovedi vremenoslovcev, se je začelo živo srebro v tem četrtem vročinskem valu šele dobro vzpenjati. Kaže, da bo to poletje dejansko med najbolj vročimi v zadnjih letih ali celo desetletjih. Res je, zaščitna znaka poletja sta sonce in vročina. In dopusti, čeprav ti ne trajajo vse poletje in ne “pokrijejo” vseh vročinskih valov, vsaj ne letošnjih. To pomeni, da večina zaposlenih vsaj del vročega poletja prebije na delovnih mestih.

Kar precej delovnih mest je na prostem, poleti pod žgočim soncem in pozimi v hudem mrazu. Nekateri delodajalci se nevarnosti, ki grozijo delavcem, zavedajo in delo ustrezno organizirajo, drugim za to ni mar. A če se kopalec lahko sam odloči, kdaj bo šel na plažo in se nastavljal soncu, delavec, od katerega delodajalec zahteva, da opravi točno določeno delo, tega ne more storiti.

Zdravniki že vrsto let opozarjajo, da je pretirano nastavljanje soncu, še posebej v določenih urah dneva, nevarno in tako kratkoročno kot dolgoročno vpliva na zdravje. Dehidracija je med najbolj “nedolžnimi” posledicami, veliko bolj nevarne so sončne opekline, vročinske kapi in različne oblike kožnih rakov. Zdravstvene težave, ki so posledica pretiranega izpostavljanja soncu, pa pomenijo tudi družbeno škodo in škodo za podjetja.

Življenje se zaradi vročine ne more in ne sme ustaviti, ga je pa možno vsaj nekoliko prilagoditi klimatskim spremembam, ki so iz leta v leto bolj izrazite. Če se bodo še stopnjevale, bo moral marsikateri delodajalec v prihodnje razmisliti tudi o znosnejšem delovnem času. In bistveno več kot zdaj vložiti v zaščitno opremo.

Žal se mnogi za opozorila ne zmenijo, ne v službi in ne v prostem času. Navad ne bodo spremenili, tudi če bi jim to predpisali z zakonom. Sicer se ne bi dogajalo, da so plaže polne v najbolj nevarnih urah in da ljudje, tudi tisti z zdravstvenimi težavami, sredi dneva rinejo v planine. Toda oni lahko izbirajo. Delavci ne.


Preberite še


Najbolj brano