Na tečaj k Hrvatom

Tokratna turistična sezona je resda uspešna, toda nismo povsem prepričani, da lahko zasluge za zadovoljivo statistiko pripišemo turističnim delavcem in odgovornim za promocijo naših še krepko neizkoriščenih istrskih naravnih, kulturnih in kulinaričnih biserov.

Ne ovinkarimo: rešilo nas je lepo vreme v kombinaciji s pretresi na drugih globalnih turističnih trgih in letalskih destinacijah (Egipt, Tunizija). Kako je mogoče, da so letos po podatkih statističnega urada v obmorskih občinah zabeležili le odstotek več nočitev? V Ljubljani se je število nočitev povečalo za 34 odstotkov, v gorskih občinah pa za devet odstotkov. Že sosednji Umag nas prekaša, Poreč in Rovinj pa sta za Piran nedosegljiva, neizprosno udrihajo nekateri kritiki portoroškega turizma.

Kje se je izgubila želja po inovativnosti, s katero bi si lahko utrli pot med turistične butične destinacije? Dokler bo madžarski turist slovenski gostiteljici potožil, da je naša država precenjena, ker drugje za enak denar dobi več, bo to očitno naša žalostna realnost. Morda pa bi lahko šli na kakšen tečaj k sosedom Hrvatom. Poznavalci vedo povedati, da so v Lepi njihovi naredili opazen korak na kulinaričnem in enološkem področju. Poleg tega je pri njih za primerno ceno gost deležen ponudbe primerne kakovosti. V naših domačih logih pa ni vedno tako, kajne?!

Marsikdo se upravičeno sprašuje, do kdaj nam bo še uspevalo turiste privabljati z do zdaj sicer uspešnim, a precej oguljenim trisom sonca, slovenske morske luže in lično obnovljenih hotelov. Žeblje v turistično krsto pa vsakič sproti zabijajo tudi egoistično usmerjeni lastniki najpomembnejših istrskih hotelskih družb, v katerih je postal ključni imperativ “šparanje” na vseh koncih in krajih. Na žalost tudi na račun kakovosti, domačnosti in lokalne avtentičnosti. Prav to pa je tista kombinacija, na katero bi morali staviti, če bi jih resnično zanimal razvoj turizma in ne zgolj in samo zaslužek za peščico na vrhu.

---

---