Na plečih otrok

Vladi ni uspelo znižati plač v javnem sektorju in privarčevati 127 milijonov evrov. Izposlovala je štirikrat manj prihranka in ustvarila 97-milijonsko luknjo. Na ministrstvu za izobraževanje jo bodo zdaj zmanjšali za deset milijonov - denar bodo vzeli dijakom in učencem. Otrokom torej.

Srednjim šolam bodo namenili manj denarja na posameznega dijaka, osnovnošolskim učiteljem ne plačujejo več izvajanja učne pomoči, ki jo potrebujejo učenci s posebnimi potrebami in odločbami zavodov za šolstvo. Okrnili bodo financiranje šolskih interesnih dejavnosti in zimsko šolo v naravi sofinancirali le še učencem iz socialno ogroženih družin. Če odmislimo to, da so učno pomoč dodali rednemu delu učiteljev, hitro ugotovimo, da so ostali ukrepi neposredno uperjeni zoper večino otrok. V Sloveniji jih 55.000 živi pod pragom revščine, veliko jih je le malo nad mejo in hitro lahko zdrknejo niže. Ker je treba za šolsko prehrano na mesec odšteti skoraj 90 evrov, so brezplačne šolske interesne dejavnosti za mnoge edina dejavnost, s katero se ukvarjajo, druge stanejo več deset evrov. Zimsko šolo v naravi si bo privoščilo še manj osnovnošolcev kot doslej, kajti ministrstvo za izobraževanje ne bo več krilo skoraj tretjine zneska. 150 do 180 evrov morajo namreč zbrati starši, ob pogoju, da jim stroške prevoza plačajo občine.

Rek, da so otroci naše največje bogastvo, drži vse manj. Formalno gledano se z njimi začnemo ukvarjati šele po 14. letu, ko postanejo mladostniki. Urad za mladino je del javne uprave, dobiva državni in evropski denar ter ga namenja mladinskim organizacijam, urada za otroke pa nimamo. Če bo država rezala vsevprek, kmalu ne bomo potrebovali ne enega ne drugega urada. Preden bodo otroci zrasli v mladostnike, bodo izgubili že vse upanje v boljši jutri. Prepuščeni ulici ne bodo potrebovali nobene dejavnosti več. Obiskovali bodo kvečjemu kakšen center za zdravljenje različnih odvisnosti.


Preberite še


Najbolj brano