Mrtvorojeno dete

Tetiva na loku Komisije za preprečevanje korupcije je tako nategnjena, da je njeno pretrganje neizbežno. Zgolj trma, da ne popustita, drži Borisa Štefaneca in Almo Sedlar na stolčkih, ob tem pa se vztrajno povečuje možnost, da bi hkrati odšla kar oba. Na to ne vpliva najnovejše “odkritje” o vpogledu v osebne mape, kar bi predstavljalo kršitev zakona o varovanju osebnih podatkov, niti omejitev vpogleda v dokumentacijo in pošto KPK, temveč zavedanje, da se je institucija, ki je bila pred dvema letoma eden redkih svetilnikov upanja za državljane, znašla v slepi ulici. Pravzaprav “v leru”.

Pri izboru glavnih sodelavcev komisije predsednik Borut Pahor pač ni imel tako srečne roke kot njegov predhodnik Danilo Türk. Se pač zgodi, a je njegova napaka še toliko večja, ker je pri imenovanju vztrajal kljub tehtnim javnim pomislekom. Da Štefanec nima izkušenj v boju proti korupciji ter da je bil v času kandidiranja član vladajoče politične stranke, je zmotilo njegova najprej imenovana namestnika Jurija Fermeta in Darka Stareta, ki sta odstopila.

Pahor je vlogo posameznikov in njihovih značajev pri delu komisije podcenjeval in tako so bile korenine problema položene v zibko ob imenovanju vodstva KPK. To je bilo praktično mrtvorojeno dete, da kaj drugega, kot se je v nadaljevanju zgodilo, nihče niti ni pričakoval.

Problem širše slovenske družbe pa je, da zastrupljeni odnosi med glavnima akterjema hromijo delo sodelavcev komisije. Ob vseh donečih besedah o dobrem delu KPK velja avtorje teh ocen opomniti, da javnost zaznava delo Štefančeve komisije kot slabše, manj odločno, manj zaupanja vredno kot delo njene predhodnice. Njenega nevtraliziranja in neučinkovitosti se veselijo prav oligarhije in skupine, ki se koruptivno napajajo pri državnih koritih in proti katerim naj bi se borila. V tem primeru pa prst lahko iztegnemo neposredno v Boruta Pahorja, najbolj odgovornega za takšno stanje.

---

---