Motovilijo in dušijo

Slovenija pri urejanju športov v naravi nima srečne roke. To še zlasti občutijo v Posočju, kjer številni živijo od gostov, ki plujejo po Soči, kolesarijo, jadrajo s padali ...

Že leta in leta pri nas ne znamo uskladiti pravil igre za te dejavnosti in realnega življenja. O dogajanju na terenu slabo poučeni birokrati motovilijo s čudnimi zakonodajami in dušijo, kjer je le mogoče in si zdrava pamet tega niti predstavljati ne bi mogla. Zato nastajajo konflikti in slaba volja.

Za še en šok sta poskrbeli dve pogruntavščini: prepoved tekme v gorskem kolesarjenju in registracija kajakov. “Naše tolerance bo počasi konec, odganjajo nam goste in praznijo že itak tanke žepe,” so domačini že resno naveličani.

Gorski kolesarji so dolino Soče postavili na svetovni kolesarski zemljevid. Želijo kolesariti po urejenih in ne po prepovedanih poteh, vendar bodo na to še dolgo čakali. Ker se je očitno preveč zapleteno dogovoriti, katere poti naj odprejo zanje. Če ne znajo, naj birokrati pogledajo proti Skandinaviji, tam je kolesarjenje dovoljeno, kjer ni prepovedano. Mi pa po obratni zapleteni poti, vse je prepovedano, kjer ni dovoljeno. Obenem pa gorsko kolesarjenje promoviramo in upamo na vse večji zaslužek. Narobe svet.

Še bolj brihtna je registracija kajakov in kanujev, kar je unikum na svetu. “Ne bom registriral, saj se mi bo ves svet smejal. Kajak je sredstvo za plovbo, kot so smuči za smučanje in čevlji za v hribe. Ali bo treba vse to sčasoma registrirati?” se sprašujejo ponudniki. Vedo povedati, da tudi inšpektor za notranje vode ne ve, kako bi registracijo izpeljali, in prosi za nasvet. V ozadju je nedorečena zakonodaja o notranjih vodah.

Ker imajo že vsega čez glavo, se v dolini Soče začenjajo postavljati zase. Sami urejajo kolesarske poti. Registracije kajakov ne jemljejo resno. Ko so jim prepovedali kanjoning, so sami organizirali tečaje za licence. Le kaj se še obeta?

---

---