Molk alarmira

Ena prijava za ravnateljico Vrtca Idrija, soglasna zavrnitev kandidatke s strani občine, podpora kolektiva, izbor na svetu zavoda, neimenovanje, postavitev prve, druge, tretje vršilke dolžnosti ... Kaos?

Vse prej kot to! Po odhodu prve vršilke dolžnosti ravnateljice na psihiatrično zdravljenje po nekajdnevni vpregi vrtčevega voza so sirene glasno naznanile nevarnost.

V gluh idrijski vsakdan. Po drugem odstopu sprva zavrnjene kandidatke zavijajo glasneje. Za stenami vrtca pa molk. Pred njimi molčijo vsi, ki vedo, kaj se za njimi dogaja. Ali pa jim ni mar, če se za njimi tisti, ki vzgajajo in varujejo več kot 500 idrijskih otrok, kregajo ali morda trpijo? Trpijo tiho in stresno, v škodo svojega zdravja, a še v dobro otrok.

Kaj je res in kaj ni, ugibamo, in vonjamo smodnik. Kolektiv je nezadovoljen. To je soglasna podpora neznani, čeprav usposobljeni kandidatki, dala vedeti. Bivša ravnateljica, ki je povedala, da ni zadovoljna s kolektivom, je odprla ugibanja ulice. Starši in občina z zavrnitvijo kandidatke pa, da so bili z vrtcem v minulem obdobju zadovoljni.

Zmeda? Ali morda zgolj prezrto dejstvo, da ni vse zlato, kar se sveti. Bivša ravnateljica, ki je ostala v vrtcu kot vzgojiteljica, ne bi smela imeti pretežkega dela, prenesti svetlih izkušenj na naslednico. Zlasti ne, ker je za dolžnost poprijela usposobljena, na trdo delo pripravljena ženska. In je pristala v bolnišnici. Je ostala brez pomoči, morda s poleni pod nogam? Je naslednica res odšla, ker so se Medvode kar naenkrat oddaljile Idriji?

Ugibamo, a vemo, da so Medvode in Idrija prav tam, kot so bile ob njeni kandidaturi. Res pa je, da so v nevarnih dnevih ugibanj in molka vrtec, Idrija, država dlje vsaksebi, kot kažejo razdalje v kilometrih. Pravzaprav države, ministrstva, ki bi moralo ukrepati, ni. Občina, plačnica vzgoje in varstva, pa čepi v varnem zavetju odvzetih pristojnosti iz časa, ko smo nekaj države za početje neumnosti s centralizacijo še imeli. Alarm pa tuli ...

---

---