Manj slab stečaj

Komentarji 02. 07. 2015, 06.00 , posodobljeno: 01. 11. 2017, 09.45

Stečaj podjetja ne more biti dobra novica. Lahko pa je bolj ali manj slaba novica. In v primeru stečaja družbe Javor Vezane plošče, ki je pomenila steber lesne industrije v Pivki, je manj slaba novica. Presekal bo namreč stanje, ko so se lastniki, likvidacijski upravitelj in banka, mogoče pa tudi potencialni investitorji, ki so enkrat špekulativno bili v igri, drugič jih ni bilo več, z zavlačevanjem postopkov iz upnikov, predvsem delavcev milo rečeno norčevali in jih poniževali. Kako naj sicer interpretiramo stalno ponavljanje obljub poslovodstva o skorajšnji rešitvi ob tem, da delavcem že skoraj pol leta ni izplačalo plač?

Na robu preživetja so se, čeprav formalno še vedno zaposleni, morali zateči na pomoč k humanitarnim organizacijam. Njihova stiska pa je sprožila tudi širok civilnodružbeni angažma v lokalni skupnosti, ki se je spraševala, kako sistem takšne anomalije sploh dopušča. Postopek Javorjeve likvidacije se neuspešno vleče že tri leta, plače niso več mesecev izplačane, socialni prispevki neporavnani že dve leti, družba se upnikom izmika s pomočjo računov v tujini, njeno premoženje je, tudi na račun izvršb in nemara tudi dodatnega izčrpavanja s sklepanjem najrazličnejših pogodb, oslabljeno. Odločitev o uvedbi postopka likvidacije se je pred tremi leti, ko je bil Javor že na kolenih, morda zdela smela. Toda: ali bodo upniki zato zdaj poplačani bolje, kot bi bili, če bi bil stečaj uveden že takrat? Za kakšno ceno in na kakšen način bo (raz)prodano premoženje družbe? Bo na Javorjevem pogorišču sploh še lahko zraslo kaj novega ali bo nekdaj uspešne lesne industrije v Pivki po več desetletjih za vedno konec?

Predsednik vlade Miro Cerar je ob nedavnem obisku v regiji, med katerim se je vladna ekipa sicer izognila Javorju, napovedal sistemske spremembe, ki bi preprečile takšne scenarije. Zgleduje se lahko tudi pri sosedih Hrvatih, ki so prav pred dnevi na tem področju potegnili konkretne zakonske poteze.