Ljudje vedo

“Zbrana sredstva bomo namenili oddelku za invalidno mladino v Stari Gori”. Ta stavek ali njegovo variacijo je na Goriškem slišati ali prebrati na večini manjših ali večjih dobrodelnih akcij in prireditev. Pa ne le tam. In ne le tega stavka. “Rože in vence hvaležno odklanjamo v korist oddelka v Stari Gori” je še eden od pogostih. Ko se zbira denar za oddelek, pridejo vrhunski športniki, estradniki ... in prispevki. Samo Fundacija Vrabček upanja, ki od leta 2010 s pomočjo manjših in večjih donatorjev zbira denar za Staro Goro, je bolnišnici pomagala s skoraj 200.000 evri. In fundacija ni edina, ki zbira. Donacije, od par deset do nekaj tisoč evrov, prihajajo. Vse to kaže, kaj ljudem na Goriškem pomeni oddelek, ki se po novem imenuje za rehabilitacijo otrok in odraslih. V prvi vrsti je seveda požrtvovalnost in strokovnost tistih, ki tam delajo, pa društva za pomoč osebam s posebnimi potrebami, ki se bori za Staro Goro. A tudi, ker je v srcih ljudi, je oddelek objadral marsikatero čer.

Prav zato je sramotno, da sta morali dve inšpekciji zagroziti, da je treba dotrajane paviljone obnoviti, sicer jih bo treba zapreti. Da se o obnovi govori že predolgo, a se odgovorni v zadnjem desetletju in več niso zmogli dogovoriti in zagotoviti normalnih pogojev. Morda je v ozadju res ves čas divjalo ognjevito lobiranje iz Ljubljane, da bi oddelek selili, kot trdijo v društvu, morda je imel strah, da se bo to zgodilo, prevelike oči. A dejstvo je, da so se kopja najbolj lomila prav na hrbtih otrok s posebnimi potrebami, ki bi morali biti najbolj zaščiteni. Zato je Stara Gora občutljiva tema, vsak zastoj pri obnovi pa sproža preplah.

Ljudje, ki darujejo in organizirajo dobrodelne akcije, vedo, kaj pomeni ta oddelek z dolgo zgodovino. In to še kako vedo starši otrok, ki tam bivajo ali se zdravijo. To poudarja tudi direktorica bolnišnice. Na vse to bi morali biti najbolj pozorni vsi, ki so tako ali drugače vpeti v njegovo usodo. Čas je že, da mu napišejo zgodbo s srečnim koncem.


Preberite še


Najbolj brano