Lipiška pravica

Podjetje Lipica turizem se je konec lanskega leta kot že tolikokrat znašlo v težavah. Ker je upravljalo z za turizem pomembnimi objekti in dejavnostmi, so se na vladi odločili, da bodo tržno dejavnost prenesli pod javni zavod Kobilarna Lipica. Pa kaj, če se je taka spojitev v preteklosti izkazala za škodljivo.

Lipica turizem v stečaju je delavce odpustila, dejavnost pa je predala javnemu zavodu. S prevzemom dejavnosti niso imeli težav, v vodstvu so bili manj navdušeni nad nekaterimi delavci, predvsem tistimi, ki so starejši ali imajo zdravstvene težave. Zato so nekatere znova zaposlili, drugim so ponudili drugačne pogodbe, tretjih pa niso več poklicali.

Vse bi bilo lepo in prav, če v naši državi ne bi še vedno obstajala vrednota, ki se ji reče delavske pravice. Osem odpuščenih delavcev se je uprlo. Kobilarna Lipica pa je vztrajala, da zanje niso odgovorni in da nimajo dovolj dela. Kar pa je težko verjeti, če spremljamo razpise, v katerih vztrajno iščejo delavce za delovna mesta, ki so se ravnokar izpraznila. Najbrž iščejo mlajše in bolj fleksibilne delavce.

Še pravnemu laiku je bilo že pred obravnavo na sodišču jasno, da tu nekaj smrdi in da so bili delavci po vsej verjetnosti izigrani. Zato je nerazumljivo, kako to ni bilo jasno vodstvu Kobilarne Lipica. Z bivšimi zaposlenimi bi se lahko pogodili. In prihranili. Zdaj bodo, če bo sodba pravnomočna, za tožarjenje, odpravnine in odškodnine porabili vsaj trikrat več denarja kot bi ga, če bi delovna razmerja prekinili po zakonu.

Stroškov ne bodo plačali tisti, ki vsak mesec dobivajo lepo plačo, da se obnašajo kot dobri gospodarji, ampak davkoplačevalci. V gospodarstvu bi vodstvo, ki je povzročilo takšno škodo, nemudoma odletelo, pravila v javnem sektorju pa so drugačna. Največjo škodo pa je naredilo pristojno ministrstvo, ki je vseskozi podpiralo odločitev vodstva kobilarne. Če država, državna podjetja in javni zavodi ne spoštujejo delavskih pravic, le zakaj bi jih drugi?!


Preberite še


Najbolj brano