Lijak kot junak

O potencialu vzletišča in pristajališča za jadralne padalce in zmajarje na Lijaku je bilo prelitega že veliko črnila in še vedno velja, da bi Lijak lahko bil eden od goriških turističnih junakov, paradnih konjev na tem področju, saj naravnost kliče po taki ureditvi razmer, da bi imelo tudi okolje več od tega, ne le jadralni padalci in zmajarji, ki že leta romajo tja z vseh koncev Evrope in sveta, saj jih kot magnet vlečejo idealne razmere za prosto letenje.

Le uskladiti se je treba in na pameten način izkoristiti naravne danosti, ki jih Lijak ponuja, ter jih preplesti z ostalo turistično ponudbo v mestu in okolici, ki že obstaja, a je še precej nepovezana. Za zdaj manjka zgodba, na Lijaku pa tudi primerna infrastruktura, a glede tega se je, kot kaže, začelo vendarle premikati.

Člani domačega kluba so se po letih prepričevanja pristojnih služb in institucij o nujnosti določenih ukrepov, letos lotili širitve vzletišča. Pri tem jih je nekoliko zaneslo pri posegih na zavarovanem območju Nature 2000, zato so bila dela ustavljena. Tega jim ne gre preveč zameriti, saj so pogosto na vzletiščih v tujini, in vidijo, kako so stvari tam urejene in kako bi jih bilo smotrno urediti tudi doma, pa do zdaj ni šlo.

A voz je bil vendarle premaknjen z mrtve točke. Na občini zdaj obljubljajo tudi ureditev razmer ob pristajališču. Projekta so se že lotili in že prihodnjo pomlad naj bi tam zaživel sprejemni center za prosto letenje in druge aktivnosti, ki jih je mogoče izvajati na območju, kot so pohodništvo, kolesarstvo ...

Ljubitelji prostega letenja veljajo za ljudi, ki jih zanima predvsem letenje, a ni vrag, da jih s pravim pristopom v dneh, ko so tu - saj niso 24 ur v zraku -, ne bi bilo mogoče pritegniti tudi k ogledu grobnice Burbonov, ostalin prve svetovne vojne, Solkanskega mostu, k obisku Soče, bližnjih Brd in Vipavske doline in vsega drugega, kar razširjeno območje mesta ob meji, s starim jedrom na drugi strani, lahko ponudi. In tega ni malo.

---

---