Letenje po slovensko

Čez slaba dva meseca zrakoplovi policije in Slovenske vojske, ki izvajajo nujne medicinske prevoze, ne bodo imeli več dovoljenja agencije za civilno letalstvo za tovrstno početje. Ministrstvo za zdravje kot kratkoročno rešitev predlaga podaljšanje dovoljenja za dve leti, v tem času pa naj bi država poskrbela za najem oziroma nakup dveh ali treh novih helikopterjev. Zanje naj bi skrbela letalska policijska enota.

Če odmislimo, da bi naložba v helikopterje veljala kakšnih 25 milijonov evrov - in ni vrag, da jih v proračunu ne bi našli, če jih najdejo za vse mogoče, - je bolj skrb vzbujajoče to, da pristojni o tako pomembni zadevi razmišljajo tik pred zdajci. V prvi vrsti ministrstvo za zdravje, za katerega je splošno znano, da zamuja prav na vseh področjih svojega dela. Kajti novi helikopterji, namenjeni izključno medicinskim prevozom, niso vprašanje, s katerim bi se morali ukvarjati v notranjem ali obrambnem ministrstvu. Tam se ukvarjajo že z vprašanjem, kako prenoviti tisti del flote, ki jo potrebujejo izključno za svoje potrebe.

Helikopterski medicinski prevozi niso modna muha. V Sloveniji so, še posebej ob nenehnih obnovah (avto)cest in velikem številu nesreč, ki dodatno ovirajo promet na glavnih prometnih žilah, nuja. Starost slovenskih helikopterjev, s katerimi iz dneva v dan rešujejo življenja in bijejo bitko z minutami in včasih tudi sekundami, pa se, če se nekoliko pošalimo, približuje tisti, ki zrakoplovom omogoča selitev v muzeje.

Da gradiva, ki ponujajo rešitve, delne ali dokončne, ostajajo na čakalni listi za vladno obravnavo, je slovenski sindrom. Tako kot ostajajo enako dolge ali še daljše čakalne vrste v zdravstvu in še marsikaj, kar otežuje življenje malemu človeku, za katerega je politiki mar le na papirju. In tudi če bodo helikopterjem podaljšali dovoljenje za letenje, to ne bo spremenilo dejstva, da so zastareli in potencialno vse bolj nevarni. Skratka, primerni za letenje po slovensko.

---

---