Lahka kraja

Komentarji 17. 09. 2015, 06.00 , posodobljeno: 01. 11. 2017, 16.20

Krivično bi bilo, če bi kar počez upravnike obtožili poskusov okoriščanja na račun etažnih lastnikov, a ob primerih, ki prihajajo na dan, je vse bolj očitno, da je (bilo) to področje zelo primeren teren za ribarjenje v kalnem. Pa ne le zato, ker nepodučenih ali premalo pazljivih stanovalcev ni težko imeti za norca, temveč tudi zato, ker ni vzpostavljenih dovolj ustreznih sistemskih mehanizmov, ki bi lahko vsaj delno preprečili nepravilno in tudi nezakonito ravnanje. Tega na žalost sicer noben še tako dober zakon ne more povsem preprečiti, a za začetek bi morda veljalo razmisliti že o tem, ali je upravnik res lahko vsak, ki v tem poslu zavoha priložnost za lahek zaslužek. Resnejša pomanjkljivost stanovanjske zakonodaje pa je, da ne postavlja pravil o neodvisnem nadzoru nad sredstvi rezervnih skladov, ki so namensko premoženje in bi kot taka morala biti nedotakljiva, ne pa služiti reševanju upravnikovih likvidnostnih težav. Knjigovodsko stanje, ki ga sporoča upravnik, je tako lahko eno, dejansko stanje na računu, ki ga stanovalci ne morejo v vsakem trenutku preveriti na lastne oči, pa povsem drugo. Zakon sicer določa, da mora upravnik sredstva rezervnega sklada voditi na ločenem računu, a ne nujno na ločenem računu za vsako stavbo posebej, kar zmanjšuje preglednost in odpira možnosti takšnega ali drugačnega prelivanja. Če sredstva sploh niso ločeno vodena - kar je očitno mogoče tudi zaradi pomanjkljivega nadzora, ki, ga, mimogrede, izvaja peščica stanovanjskih inšpektorjev s pogosto zvezanimi rokami, saj lahko izrekajo le globe, ne pa učinkovito ukrepajo - pa stanovalcem v primeru stečaja upravnika zakonska določba, da premoženje rezervnega sklada ni del stečajne mase, prav nič ne koristi. Zadoščenje jim bodo morda prinesli kazenski postopki, denarja pa ne. In če imajo še to smolo, da njihov upravnik ni plačeval niti dobaviteljem, potem jih lahko - po zakonu - udari še to, da bodo iste račune plačevali dvakrat.