Korak, ki ni droben
Bil je marec, ko smo se med potjo na Kras ustavili ob gradu Rihemberk, nečem tako edinstvenem na Goriškem, da se ga ne sme prepustiti zobu časa; četudi mu dobro kljubuje. In ko smo prišli do vhoda, smo srečali razočarana italijanska para, ki ju je mogočna stavba morda pritegnila po naključju. Toda vanjo nista mogla, vrata so bila zaklenjena.
Od sinoči je drugače. Mestna občina je grad toliko popravila, da si ga je spet varno ogledovati. Dovoljeno se je celo povzpeti na vrh slikovitega stolpa. Tako bo poleti vsak vikend in ob najavi tudi med tednom, hkrati bodo možni vodeni ogledi. Kot pravijo na občini, je to prvi, droben korak, to pa zato, ker so se zavezali kompleks obnoviti in naj bi za ta namen potrebovali osem milijonov evrov, ki jih v svoji blagajni nimajo.
Prav bi jim prišel bogati mecen, ki mu je do ohranjanja dediščine ali pa si vsaj na ta način dela promocijo. Po svetu obstajajo, verjetnost, da bi katerega pritegnili v Branik, pa je najbrž majhna. Soinvestitorja v obnovo, o katerem govorijo v mestni upravi, bo torej treba najti kako drugače. Eden od možnih načinov bi morda bil, da bi v Novi Gorici k sodelovanju pritegnili druge inštitucije ter zbrali denar na razpisu EU, nato pa na podoben način pridobivali vsaj del zneska za redno vzdrževanje. Grad se bo namreč tudi po obnovi težko “samofinanciral” in žal ni kot Šmartno v Brdih, ki mu podobo ohranjajo stanovalci. Iskanje milijonov za vlaganja v utrdbo na robu Krasa se utegne dolgo vleči.
Vendar velja poudariti, da že odprtje za obiske ni majhen korak. Ni, če se bo med starimi zidovi redno kaj dogajalo in bo za to dovolj promocije, ter bo grad, kot kaže, ljudi pritegnil sam po sebi. Resda le sprehodi znotraj obzidja ne prinašajo denarja. Niti v Šmartnem ne. Zato pa obiskovalci vasi trošijo denar drugače. In podoben potencial ima za svojo okolico grad Rihemberk - že zdaj. Če bo dobro obiskan in bodo tja pogosto vabili primerni dogodki, pa bo morda prej in lažje dobil tudi “mecene”.