Komu prej cesto

“Za predsednika krajevne skupnosti moramo imenovati nekoga, ki bo dovolj odločen, da bo na občini izprosil za nas novo cesto. Ali ki pozna koga na občini,” so rekli pred desetletji v marsikateri vasi ali delu mesta.

In veliko cest, vodovodov, telefonov in drugega je res nastajalo po takih načelih. Če je bil v vasi ali mestni četrti doma direktor komunale ali pomemben član partije, so tam imeli lepo in široko cesto, na drugem koncu mesta ali v vasi brez direktorjev pa makadam ali luknjast asfalt.

Potem smo dobili demokracijo in z njo po definiciji oblast ljudi. Prek izvoljenih predstavnikov seveda. In tako zdaj o novih cestah, vodovodih, otroških igriščih in podobnih dobrobitih ljudi, ki jih občine gradijo z denarjem svojih občanov, odločajo župani in občinski svetniki. Nekje bolje, drugje slabše. Nekje prisluhnejo željam in potrebam občanov, drugod kar prestavijo cesto, ki ni všeč občinskemu svetniku, ali gradijo tisto, kar je všeč županovi ženi. Uradno je sicer vse to potrjeno na občinskih svetih, a neredko s kupčkanjem: če potrdite projekt županove žene ali občinskega svetnika, dobite še igrišče za vašo vas ali ustanovo.

Prostora za izboljšanje delitve občinskega denarja je še kar nekaj, je ugotovila tudi država, ki želi z novelo zakona o lokalni samoupravi občinam predpisati participativni proračun - da bi torej o delu občinskega denarja odločali ljudje bolj neposredno kot zdaj. Novela še ni uzakonjena, so pa nekatere občine same storile korak v tej smeri; na Primorskem predvsem ajdovska in komenska, kjer so občani sami predlagali in na koncu izglasovali projekte, ki jih zdaj izvajajo z občinskim denarjem.

Druge to delo še čaka. Pri čemer sta za pravično odločanje pomembni obe strani - občinska oblast in občani. Prva bi se morala vsak dan zavedati, da deli denar občanov in ne svojega, občani pa, da je demokracija tudi velika odgovornost, ki terja dobro informiranost in aktivno udeležbo.

---

---