Ko ne vemo ...
Komentarji
26. 05. 2017, 06.00
, posodobljeno: 03. 11. 2017, 23.55
... kako naprej, v Sloveniji popišemo dodaten papir, spremenimo zakon in po opravljeni domači nalogi na vse skupaj pozabimo. Tudi na vitalnem področju delovnih razmerij. Navkljub resnim opozorilom mednarodnih inštitucij, da nam spoštovanje delavskih pravic, s prenizkimi plačami na čelu, nesramno peša.
Imamo zgleden krovni zakon o delovnih razmerjih. Po tradicionalno mučnih reformnih razpravah so ga v parlamentu ustoličili brez glasu proti leta 2013. Ker ni ostal samo na papirju, pač pa so se po njem razmere za delavce poslabšale in delodajalci sočasno jadikujejo, da jih stiska za vrat, ga je menda najbolje spremeniti.
In ga spreminjamo medtem, ko še ne petleten ostaja neuresničen. Ker ga zato prvo poklicani delodajalci niso znali ali hoteli uresničiti? Ker so delavci le številke? Ker jim sindikati, za njih varno razbiti na več deset, ne morejo nič? Vse to! Poznavalci zagotavljajo, da ima Slovenija v Krki edino družbo, ki z razumevanjem pomena delavcev nima preglavic. Zato ima zadovoljen večtisočglavi kolektiv in prekucniškim razmeram na prevladujočih vzhodnih trgih navkljub zgledne poslovne rezultate.
Podobnih družb, z vrtoglavo rastočimi dobički, imamo v državi, na srečo, še precej. Le da v zakonu, ki je napisan vsaj toliko njim kot delavcem v prid, vidijo visoko oviro.
Zato se, denimo v Idriji, ki naj bi bila vzor uspešnega gospodarstva, Kolektor že več mesecev muči s sprejemanjem kolektivne pogodbe in z zakonito ureditvijo pravic vsaj toliko sebi kot zaposlenim v prid. V sosednjem Cerknem tuji delodajalec E.G.O. delavce pritiska k tlom mimo zakona. To je delodajalec, ki je v Nemčiji proglašen za enega najboljših po na las podobnem zakonu, le da je naš nekoliko bolj fleksibilen.
Zato nastajajo novi, nemočni sindikati, odvetniki služijo na račun tožb delavcev, delovni inšpektorji kopičijo tisoče pritožb ... Država pa ne vedoč kam, piše novo domačo nalogo.