Ko letijo glave

Osebni prejemki Torbjörna Manssona so v državi, kjer večina delavstva prejema kakih 700, 800 evrov plače, hvaležna tema za vnemanje čustev. Porevizijsko poročilo računskega sodišča je zanetilo požar, saj kaže, da plačne zadeve v slabi banki še vedno niso urejene in to kljub vsemu, kar je bilo v preteklosti povedanega na to temo; kljub že starim očitkom o visokih plačah in spornih svetovalnih pogodbah, prek katerih je DUTB po ugotovitvah KPK v letih 2013 in 2014 izplačala 12 milijonov evrov.

Z razrešitvijo oziroma odpoklicem pa zdaj morda nista pogorela le oba vodilna tujca v slabi banki. Domnevno vmešavanje politike v delo slabe banke bi lahko ogrozilo že začete postopke prestrukturiranja podjetij, posledično pa tudi delovna mesta v teh podjetjih, opozarjajo analitiki in po novem tudi politiki. Morda je prav oviranje in zaustavitev postopkov tudi glavni cilj nadaljevanja afere.

Po tej razrešitvi in odpoklicu lahko pogorijo tudi prizadevanja Slovenije, da bi jo tujina videla kot urejeno poslovno okolje. Pri ugotavljanju odgovornosti ne smemo gledati na državljanstvo vpletenih, ampak le na delovanje v skladu z zakonom, je včeraj dejal Miro Cerar. Zaradi tega bi moralo biti poseganje vlade v delovanje slabe banke do pičice skladno s pravili, a se že pojavljajo očitki, da vlada ni imela pristojnosti za odpoklic Manssona, saj ga tudi ni imenovala v upravni odbor.

V DUTB poleg tega trdijo, da so se pri izplačilih držali vseh pravil, o čemer je bilo obveščeno tudi finančno ministrstvo, ki naj bi skupaj z njimi reševalo nekatere nesmotrnosti. Vlada naj bi na primer namesto potnih stroškov Manssonu, ki se za vikend vrača na Švedsko, ponujala službeni avto. To je podobno, kot da bi Koprčanu, ki dela v Ljubljani, delodajalec namesto potnih stroškov ponujal kolo. Primer je banalen, potni stroški pa so le drobec v zgodbi o bajnih zaslužkih, za katere še vedno ne vemo, ali so se na računih vodilnih znašli legalno ali nelegalno. Ta razlika pa je bistvena.


Preberite še


Najbolj brano