Kdo so ti ljudje
Si lahko Miro Cerar tik po tem, ko bo postal predsednik vlade, privošči afero? Nikakor. Predvsem pa je ne potrebujejo državljani, ki so izgubili že skoraj vsakršno vero v razumnost in poštenost slovenskih politikov in za katere je resni, umirjeni pravnik, ki presenetljivo veliko govori o vrednotah in načelih, zadnja priložnost.
Zato imajo na strankini centrali v Ljubljani te dni veliko mučnega in pomembnega dela. Med desetinami novih imen in obrazov v lokalnih odborih po državi se lahko skriva mnogo pasti. Sedež SMC v prestolnici je nekakšen Ellis island, legendarni newyorški otok, na katerem so se bili prisiljeni ustaviti priseljenci v takrat cvetoče in razvijajoče se ZDA. Ki so potrebovale novo delovno silo, tako kot SMC potrebuje nove člane in funkcionarje, a so morale naprej izločiti ljudi s kolero in tifusom, kronično lenobo in noži na vzmet. Tako mora SMC na rešetu pustiti politične oportuniste in nesposobne povzpetnike. Kar pa ne bo lahko. Ker se običajno prav takim najbolj mudi na zmagoviti vlak.
In stranka mora to nalogo opraviti hitro. Prvič zato, ker prihajajo lokalne volitve, na katerih z vrednotami ni mogoče zmagati. Temveč je treba izbrati prave ljudi, ki poznajo in razumejo resnične težave in izzive prostora. In drugič zato, ker se že jutri začenja neizprosna finančna matematika. Državni proračun za leto 2015 kliče po rebalansu, breme servisiranja dolga bo večje od načrtovanega in dohodki nižji od pričakovanih. Računa Cerarjevi ne bodo mogli zapreti brez odločitev, ki bodo načele priljubljenost in omadeževale čistost novega slovenskega premierja. Ko bodo začele leteti resne puščice, bo vsaj predsednik vlade moral vedeti, kdo so njegovi ljudje.
Odgovori v slogu, da so očitki “poskus destabilizacije stranke”, pri uspešnem izvrševanju velike naloge samooblikovanja vsekakor ne bodo pomagali. Ker so prepoznaven in nadvse zoprn element prav tiste politične retorike, ki naj bi jo Cerarjevi ljudje vrgli v smeti.