Gre za zdravje

Radon je drugi največji potencialni povzročitelj pljučnega raka. Prvi so cigarete. Toda pri kajenju se kadilec zaveda tveganja. Razen v primeru, če cigaretni strupi vdirajo v človeško telo pasivno. Prav zato stroka rada primerja vdihovanje radona s pasivnim kajenjem.

Težko bi našli starša, ki ne bi skočil na noge, če bi bil njegov otrok v šoli v današnjih časih izpostavljen pasivnemu kajenju. Težko bi našli tudi človeka iz ministrstva ali vlade, ki takšnega početja ne bi obsojal in takoj preprečil.

Prepoved kajenja v javnih prostorih smo celo uzakonili. Ker kajenje povzroča bolezni. O tem ni dvoma. O tem govorijo številke obolelih in umrlih za pljučnimi boleznimi.

Če smo se torej zavedli zdravstvenih nevarnosti kajenja in jih - močni tobačni industriji navkljub - začeli aktivno preprečevati, zakaj tega ne storimo tudi pri sevanju z radonom?

Na pristojnih ministrstvih in uradih je slišati, da primanjkuje denarja. Denarja za sanacije šol, kjer so zaznali nevarni plin. Premalo ga je celo za pregled stanja vseh šol in vrtcev po državi. Prav tako kot je premalo inšpektorjev, ki se ukvarjajo s to problematiko, saj ima državna uprava za nadzor pred sevanji zgolj dva inšpektorja, ki sta - o tem ni nobenega dvoma - prezaposlena. Že sedaj je namreč na listi vsaj 70 objektov (šol ali vrtcev), ki bi zaradi sevanja radona potrebovali sanacijo. Šolsko ministrstvo pa priznava, da jih bo še več.

Težava je torej tu, zavedanje o njeni nevarnosti tudi, prav tako predvidena pot do rešitve. Komu se potem ne zdi sporno, da v tej enačbi, kjer je glavni element človeško zdravje (še več, zdravje otrok), umanjkajo osnovna sredstva, torej denar?

Izgovori, da denarja pač ni, ne zaležejo. Ne po tem, ko vemo za visoke poslanske pavšale, ki jih imajo ti na voljo za “stik z volilci”. In ko vlada ustanavlja 20 milijonov vredna podjetja za gozdove ...

Gre namreč za zdravje ljudi. Ki bi moralo biti na prvem mestu. Pa četudi država zato propade.

---

---