Gori, doli, naokoli

Če si po odprtju predora Markovec vozniki belijo glavo, kje v Izoli naj zapustijo hitro cesto, si oni, ki se iz koprske smeri vozijo v Ilirsko Bistrico, tik pred vstopom v mesto že pulijo lase.

Bistriška obvoznica v nastajanju, na katero so krajani čakali tako dolgo, da jim je verjetno že čisto vseeno, če bi jo speljali čez travnike in krompirjeve njive, bo res odpravila poletne turistične kolone skozi mesto. A je že sedaj jasno, da bo s tem, ko bo rešila eno težavo, ustvarila vsaj še kakšni dve novi.

Najprej bo z gradnjo novega cestnega priključka precej podaljšala pot do mesta prebivalcem okoliških vasi ob cesti iz smeri Podgrada. Zelo verjetno pa bo - med “ferragostom”, najbrž pa kar sleherni dan - sokriva za prometne zamaške, ki bodo nastajali ob omenjenem priključku nanjo.

Če je že slišati argumente, da ljudem zaradi kakšnega dodatnega kilometra vožnje ne bo prav hudega, pa da se Slovenci že tako radi pritožujemo za vsako figo in da so imeli krajani priložnost opozoriti na napake že pred skoraj desetletjem, ko je bil v obravnavi državni lokacijski načrt, ki je predvidel nov cestni odsek in s tem zaprtje krajše poti do mesta, potem velja nanizati še protiargumente.

Denimo tega, da ceste mimo Lesonita, ki jo bo tovarna - ko bo postala njen lastnik - popolnoma zaprla, niso uporabljali le vozniki, pač pa tudi pešci in kolesarji. Bila jim je najkrajša povezovalna pot med mestom in vasmi, sprehajalna, službena pot. Sedaj pa se bodo za vse skupaj najbrž obrisali pod nosom, saj si ne gre predstavljati, kako bodo kolesarili ali pešačili ob koloni avtomobilov na obvoznici.

>Še teže je prelagati breme odločitev o obvoznici, ki so padle pred tolikimi leti, na tiste danes odrasle krajane, ki so bili takrat premladi za odločanje.

In ker se vse konča pri denarju, je danes najteže pojasniti ljudem, da bodo za eno povratno vožnjo po daljši poti porabili - reci in piši - za evro več bencina. Kaj, če bi račun poslali kar načrtovalcem obvoznice?


Preberite še


Najbolj brano