Gordijska plaža

Prizadevanja koprske in izolske občine ter večjega dela javnosti, da bi z obrežne ceste od Kopra do Izole po odprtju predora Markovec umaknili ves motorni promet, dobivajo konkretno podobo. Predstavnika občin sta o tem včeraj prepričevala sogovornike v Ljubljani in se z njimi dogovorila, da bosta občini pripravili podlago za prenos lastništva obalne ceste na občini.

Če bi postala cesta občinska, bi jo lahko zaprli za promet in tam (sicer bogve s katerim denarjem) zgradili promenado, rekreativne cone, valobran, najdaljšo plažo, razgledne ploščadi in še in še.

Pa je res vse tako preprosto? Niti približno. Prva težava je ta, da bo treba za vožnjo po štiripasovnici od Žusterne skozi predor Markovec plačati cestnino. Kakorkoli že; danes z vinjeto, jutri morda s satelitskim oddajnikom ...

Ker pa mora država voznikom zagotoviti tudi brezplačno vožnjo po cestah, ostaja vprašanje, kam usmeriti tiste, ki cestnine ne bodo hoteli ali mogli plačati. Čez Markov hrib, po 14-odstotnem klancu mimo stanovanjskih blokov? Dvomim, da obstaja dovolj nor minister, ki bi to podpisal. Bo država, da bi rešila obalno cesto, za Markovim hribom zgradila drugo regionalno cesto do Izole? Ja, jutri.

Bo država naredila izjemo in ukinila plačevanje cestnine od Kopra naprej? In ob tem sprožila plaz zahtev po ukinitvi cestnine? Malo verjetno. Država žal rabi denar. In to zmeraj več. Še bogata Nemčija si očitno ne more več privoščiti brezplačnih avtocest in naj bi s prihodnjim letom začela zaračunavati cestnino vsem, tovornjakarjem jo že.

Šestih kilometrov od skupno 46 kilometrov slovenske obale je seveda škoda za cesto. Škoda jih je bilo tudi za železnico, ki so jo zgradili pred 113 leti. Škoda pa je tudi ljudem metati pesek v oči in zapravljati denar za megalomanske projekte, dokler nekdo ne zgradi ali najde nove primerne običajne ceste od Kopra do Izole. Vse dotlej bo obalna cesta tako trdna kot gordijski vozel. Aleksandra pa žal že dolgo ni več.

---

---