Globoki rovi

Nismo prepričani, da so vsi razumeli bistvo grškega referenduma. Pravzaprav je več možnosti, da nihče ni razumel sporočila, ali pa se politiki zgolj sprenevedajo, da ne vedo, za kaj gre. V teniškem jeziku bi zapisali takole: grški volilci so žogico odbili na drugo stran igrišča do Bruslja in visokih finančnih uradnikov. Ker je bil grški odboj šibak, lahko institucije zaključijo partijo z volejem, s katerim Grčijo izbrišejo z igrišča in teniškega stadiona sploh. Lahko pa odbijejo tudi počasno žogico na sredino igrišča, ki jo Grčija lahko ujame in nadaljuje igro.

Finančna oligarhija nima prav, ko trdi, da je Grčija zavrnila evro in Evropo, saj želi le drugačen evro in drugačno Evropo, po drugi strani pa tudi Cipras nima prav s stališčem, da se bodo zdaj lahko začela pogajanja brez poniževanja in strahu. Ravno nasprotno: z avanturistično politiko je svojo državo pripeljal v položaj, ko je na milost in nemilost prepuščena nekim bruseljskim in frankfurtskim uradnikom. Brez njihove pomoči čez dva meseca grški javni uslužbenci in upokojenci ne bodo dobili niti prepolovljenih plač in pokojnin. Res so Grki z referendumskim odločanjem o zelo pomembni zadevi dali lekcijo Evropi o demokratičnih standardih, toda od demokracije se ne da živeti.

Rovi med obema stranema so tako globoki, da jih bo težko premostiti, nezaupanje med pogajalci prav tako, grško gospodarstvo pa je v slabši kondiciji kot pred tednom, mesecem ali letom dni. Zato bi bilo najbolj smotrno, da se evropske in finančne institucije bolj kot z novimi krediti, reformnimi ukrepi in morebitnimi odpisi dolgov začnejo ukvarjati s humanitarno pomočjo Grkom. Za številkami o rasti, odstotku brezposelnosti in pokritosti proračuna so namreč ljudje. Če bo finančna oligarhija do helenske države nepopustljiva, zna priti do kaosa, saj institucije sodobne države sploh ne bodo več delovale. Takšne razmere pa so vedno dobro gojišče za vsakovrstne skrajneže in nasilne revolucije.


Preberite še


Najbolj brano