Glave (še) ne bodo letele

Vse od septembra, ko je Igor Bavčar v sodni dvorani že drugič poslušal, da je v zadevi Istrabenz kriv, je v zraku grozeče visel letošnji 18. junij. Če do takrat ne bi bila znana odločitev višjih sodnikov, bi zadeva zastarala. Čeprav gre za zapleteno zadevo, si je bilo težko zamisliti, da senat višjih sodnikov ne bi storil vsega, da bi odločitev sprejel pred tem datumom, kakršno koli že.

Zadeva Istrabenz ima preveliko težo, da bi si dovolili kaj takega, tudi na simbolni ravni bi to pomenilo veliko sramoto za slovensko sodstvo. Ko so se v javnosti pojavili posnetki iz telovadnice, v kateri je Bavčar igral košarko, ni bilo lahko niti ministru za pravosodje Goranu Klemenčiču. Njegova izjava, da bodo letele glave, če bo zadeva zastarala, je dvignila veliko prahu. Minister je moral pojasnjevati, da tega ni rekel zato, ker Bavčar ne bi bil obsojen, ampak zato, ker bi imelo zastaranje simbolni vpliv na to, kako ljudje dojemajo pravno državo.

Slehernik bo v pravno državo verjel, ko bo Bavčar na Dobu. V tem pogledu so Bine Kordež, Dušan Črnigoj in Boško Šrot resnični gospodje, saj so na zaporniška vrata potrkali, ko so dobili poziv. Bavčar se je temu izmikal, prosil za odlog zaradi zdravstvenih težav, operacije srca in okrevanja po njej. Vse do odločitve vrhovnega sodišča, ki je sodbo razveljavilo. Bavčar bo znova zahteval odločitev vrhovnih sodnikov, vendar to ni razlog, zaradi katerega bi mu preložili odhod za zapahe. Kako bo tokrat, je težko napovedati. Pustimo se presenetiti.

Čeprav si je v tej zgodbi marsikdo oddahnil, pa to še ne pomeni, da smo lahko zadovoljni z delovanjem pravne države. Pravosodno kolesje se, kljub drugačnim signalom, v nekaterih primerih še vedno vrti prepočasi, tudi zaradi raznih zlorab pravic obtoženih in izmikanjem. Nekateri primeri ne dobijo epiloga. Vse bolj kaže, da bo brez epiloga ostalo tudi eno od sojenj koprskemu županu Borisu Popoviču, kjer v sodni dvorani v zadnjem času velikokrat prebirajo njegova zdravniška opravičila.

---

---