Dvorezna dividenda

Predlogi uprav o neizplačilu dividend so medijsko in sicer zelo všečni. Ker naj bi bili - razen če ni podjetje v krizi - pokazatelj odgovornega, razvojno usmerjenega upravljanja, sploh v primeru pametnega reinvestiranja dobička. Toliko bolj, če sta vrh uprave in delničar ena in ista oseba.

Nasprotni predlogi delničarjev, ki bi si dividende seveda želeli oziroma bi si jih želeli več, pa so lahko hitro označeni za poskus izčrpavanja. A slika ni vselej tako enoznačna, niti enostavna.

Zanimiv je recimo primer družbe Postojnska jama, ki sodi med najuspešnejša slovenska turistična podjetja in je v tem sektorju med svetlimi izjemami. Izplačilo dividend - resda konzervativno, a vendarle - zadnja leta ob dobrem in racionalnem upravljanju razvoja družbe ni oviralo. Letos naj dividend kljub v zadnjih letih rekordnemu čistemu dobičku ne bi bilo.

Je zato pričakovanje postojnske občine, ki ima posredno kontrolni delež Postojnske jame, da dividendo dobi, škodljiva? Bi s tem, ko bi pri skoraj 11 milijonih evrov bilančnega dobička, dobila recimo 100.000 evrov, ogrozila naložbene sposobnosti družbe? So apetiti občine, ki dobiva tudi visoko koncesnino, preveliki? Na občini pravijo, da bi pri odplačevanju posojila za nakup delnic, ki je bil za občino strateška naložba, tako vsaj delno razbremenili občinski proračun. Zakaj bi plačevali iz našega žepa, če lahko unovčijo svojo dobro naložbo? In to dvojno - tudi za širši razvoj turizma.

Ali drugače: Bo drugi, večinski lastnik, družba Batagel&Co. oziroma Marjan Batagelj, ki je hkrati tudi predsednik upravnega odbora Postojnske jame, s tem, ko se bo zaradi “višjih ciljev” letos odrekel dividendam, res še večji menedžerski frajer? Odvisno od vloženega in njegovih učinkov. In odvisno od ostalih manevrov, recimo nakupa lastnih delnic, ki bi, poenostavljeno povedano, lahko pomenil tudi, da bi večinski delničar vseeno prišel do denarja, le po drugi poti.

---

---