Dve morski fronti

Plinski terminal Žavlje je spet živ. Ko smo počasi že mislili, da so Italijani projekt najprej zamrznili, potem pa dokončno pokopali, se je vse obrnilo za 180 stopinj. Namesto nagrobnega je za uplinjevalnik Žavlje nenadoma bolj aktualen temeljni kamen.

Italijanski obrat preseneča. Okoljsko ministrstvo pod prejšnjo vlado Enrica Lette je namreč že začelo postopek preklica okoljevarstvenega soglasja za Žavlje, saj so ugotovili, da bi tankerji in uplinjevalnik ovirali siceršnji razvoj tržaškega pristanišča. A vmes se je vlada zamenjala in okoljsko ministrstvo vlade Mattea Renzija je zadevo obrnilo na glavo: izdalo je okoljevarstveno soglasje za terminal z ravno nasprotnim argumentom, da tankerji in uplinjevalnik ne bi ovirali razvoja pristanišča. Zanimivo, da se niti ni zamenjala politična barva vlade, obe sta celo pod vodstvom iste stranke, Demokratske stranke. Ko gre za velik denar, je očitno mogoč tudi tudi takšen luping.

Prav za denar pri vsem skupaj gre: za velike posle in zaslužke, ki bi jih prinesla gradnja terminala, za obljube po poceni plinu, ki bi ga dobivali italijanski podjetniki. In morda za strah pred tem, da bi v primeru dokončne zavrnitve projekta španski investor Gas Natural od Italije terjal milijonske odškodnine, ker so ga skoraj deset let “nategovali”.

Z vso to visoko politiko pa se počasi že pozablja, da je plinski terminal nesprejemljiv zaradi okoljskih in varnostnih razlogov: ker bi voda iz uplinjevalnika ohlajala morje v zalivu, ker bi tankerji in plinovod dvigali z morskega dna z živim srebrom obtežen mulj in ker plinski terminal z dvema ogromnima skladiščema plina preprosto ne more stati nekaj metrov stran od naftnega terminala in druge nevarne industrije.

To je bistvo in pri tem vseskozi vztraja tudi Slovenija. A zdaj ima odprti že dve okoljski morski fronti: Italijani oživljajo Žavlje, Hrvati pa vrtajo po Jadranu v iskanju nafte in plina. Mimo Slovenije. Naši so za obe izvedeli - iz medijev.

---

---