Država je zmrznila

Vlada je konec februarja sprejela zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda oziroma tako imenovani interventni zakon. Dobrega pol leta pozneje je jasno, da je odpravljanje posledic vse prej kot interventno in da je tokrat zmrznila država. Ceno pa ponovno plačuje predvsem - gospodarstvo.

Ilustrirajmo z le tremi primeri. Za popravilo odseka železniške proge med Pivko oziroma Prestrankom in Borovnico, ki je tudi edina vez Luke Koper z notranjostjo, bomo po najboljšem scenariju potrebovali več kot leto dni (!). Ker za to menda nimamo denarja. Da imajo Slovenske železnice samo zaradi vožnje dizelskih lokomotiv na mesec za približno 1,5 milijona (na leto skoraj 20 milijonov) evrov dodatnih stroškov, če izgub na račun neprepeljanega tovora niti ne upoštevamo, je pri tem očitno drugotnega pomena.

Neučinkovito in bolj kot ne stihijsko smo se spopadli tudi s sanacijo poškodovanih gozdov. Velika količina lesne mase je zaradi nizkih cen v prvi vrsti povzročila izpad dohodka lastnikom oziroma prodajalcem. Po drugi strani pa so zaradi nezmožnosti še preostale domače industrije, da tako hitro prevzame toliko lesa, smetano (beri najboljšo hlodovino) spet pobrali sosedi. In ni boljše lekcije novi vladi, da je v zvezi z nenehnimi obljubami o vzpostavitvi gozdno-lesne verige vendarle treba nekaj ukreniti.

Hitrejša je sanacija poškodovanega elektro omrežja, a na račun zamika ostalih investicij. Elektro Primorsko, ki mora obnoviti skoraj 350 kilometrov omrežja, bo to namreč stalo najmanj 12 milijonov evrov, kar je letni investicijski potencial družbe. Podobno kot ostalo gospodarstvo, ki je zaradi izpada elektrike utrpelo škodo, na pomoč države resno ne računa. Dobro pa je vsaj to, da jih država oziroma njeni birokrati pri delih niso ovirali. Novi kablovod proti Postojni lahko izjemoma gradijo brez gradbenega dovoljenja, služnosti pa bodo pridobili naknadno. Pri današnjem vremenu pač nikoli ne veš, kako hitro bo podzemni vod prišel prav.

---

---