Država, izjasni se!

Država je mačeha. In tega se sploh ne sramuje! Lipica in grad Socerb sta le dva aktualna primera, ki razgaljata njen modus operandi. To pa nas lahko skrbi, saj vemo, da takšen odnos dolgoročno vodi v pogubo. Hudo je, ko nam morajo tujci dopovedovati, da imamo obilico naravnih in kulturnih posebnosti, na katere bi bili povsod drugod ponosni in bi za njihovo ohranitev skrbeli po svojih najboljših močeh. Tako bi moralo biti, pa ni. Pri nas država najbrž skrivoma upa, da bi se vsaj del bogate dediščine naših prednikov, ki nam jo drugi še kako zavidajo, čim prej sesul v prah.

Pretiravamo?! Niti ne. Tako ji ne bi bilo treba več seči v proračunsko denarnico in bi še teh nekaj evrov, ki jih je do zdaj vlagala v grajske zidove, lipiške travnike in konje, morda soline, brez slabe vesti namenila drugim projektom. Nepomembnim, potratnim, neučinkovitim - skratka takšnim, s katerimi bi ugodila različnim lobijem, ki stegujejo svoje lovke in se napajajo pri državnih jaslih.

V koprski občini so prepričani, da bi za grad Socerb in njegovo okolico lažje in tudi učinkoviteje skrbeli. Ne ovinkarimo: država se do zdaj ni izkazala kot dobra skrbnica. Tega edinstvenega objekta na previsnih stenah Kraškega roba se je prepogosto spomnila le, ko je bilo treba visoke državniške goste razvajati s kulinaričnim doživetjem v tamkajšnji restavraciji z izjemnim razgledom na Tržaški zaliv.

Sicer pa so znani številni primeri podobnih gradov in zgodovinske arhitekturne dediščine, ki je pod okriljem državnega aparata doživela klavrn konec. Seznam propadajočih grajskih stavb, za katere se ni in ni našlo denarja za obnovo, je dolg. Predolg. Škoda, kajti Slovenija je bogata s tovrstnimi objekti, ki drugod po Evropi, denimo na Bavarskem, privabljajo zgodovine željne turiste z vseh vetrov. Grad Socerb si zasluži drugo priložnost, zato naj se država končno izjasni, ali bo lastništvo prenesla na občino ali bo raje nemo opazovala njegov propad.

---

---