Dobiček ali zdravje?

Veličastna množična prireditev, kot je tista v Planici, ko hočejo zagreti navijači spektakularne smučarske polete videti in doživeti v živo, je ena tistih priložnosti, ko sledi nazdravljanje in alkohol teče v potokih. Če že ne na prizorišču, pa v bližini, saj na športnih in še nekaterih javnih prireditvah prodaja alkohola pri nas ni dovoljena.

Slovenci nasploh slovimo kot veliki ljubitelji alkohola in kot narod pijancev. Narod, katerega alkoholna (ne)kultura je njegov sestavni del, odnos do pitja in pijančevanja pa izjemno strpen. Za večino že kar sprejemljiv - za razliko od odnosa do drugih substanc, ki prav tako povzročajo odvisnost.

Alkoholizem je odvisnost. Huda odvisnost. Pa če to priznamo ali ne. Uradni podatki potrjujejo, da vanjo padajo vse mlajši in se ji že v enaki meri predajajo mladi moški in ženske. Ponašamo se s povprečno desetimi litri popitega čistega alkohola na prebivalca v letu dni - upoštevaje tudi novorojence, dojenčke in kronične bolnike, ki alkohola niti ne pokusijo.

Na naših cestah zaradi pijancev za volanom iz dneva v dan ugašajo življenja. Za zidovi vse več domov alkohol razžira partnerske in družinske odnose ter sproža nasilništvo, psihične in socialne stiske. Mnogi starši dovolijo piti alkohol že najstniškemu naraščaju in starostna meja ob prvem pitju in pijanosti je že zdrsnila na rosnih 15 let. V bolnišnicah rešujejo življenja vse večjemu številu kronikov, ki jim je alkohol načel notranje organe, sprožil raka ... Stroški njihovega zdravljenja so ogromni in izčrpavajo naše zdravstvo.

Upoštevaje vse te črne plati alkoholizma in naše pivske nekulture se je tudi ob zadnji pobudi za preklic prepovedi prodaje alkohola na športnih prireditvah zdravstvena stroka z ministrstvom na čelu ostro uprla. Kar je povsem razumljivo. Pobuda je dokaj prozorna: za dobiček gre. Za interes lobijev, za slo po zaslužku. A ko daš na tehtnico zdravje in dobiček, je - za zdaj - še prevladal razum.

---

---