“Da” za sesalnik

V navalu varčevanja v javnem sektorju se marsikdo vpraša, kdaj bodo za šolniki, občinskimi upravami in drugimi javnimi institucijami na vrsto prišle še krajevne skupnosti (KS)? Pa ne toliko v finančnem vidiku, temveč bolj v smislu pravne subjektivitete in samostojnega upravljanja. KS so namreč pomembne nosilke lokalnih interesov občanov in odločanja o usodi navadnih ljudi. Marsikdo se zboji, ali in za koliko bodo “matere” občine okrnile pristojnosti KS, jim zaprle bančne račune (kar so nedavno storili v Občini Hrpelje-Kozina in nameravali v Izoli), odvzele statute, zmanjšale njihovo število ali jih celo ukinile. Ter tako navadnim ljudem odvzele pravice njihovih prepotrebnih zahtev in potreb na mikro ravni. Že zdaj jim občine marsikdaj ne prisluhnejo, češ da ni denarja.

Če bi torej do vsega tega prišlo, potem bi predsednik KS, ki, denimo, potrebuje nov sesalnik, odslej moral občinsko upravo prositi za dovoljenje za nakup, pa četudi z denarjem, ki ga je KS skrbno in s trudom prihranila. In bi moral drugi predsednik spet potrkati na občinska vrata - tam bo seveda za to potekala dodatna administracija -, ker bi v njegovi KS na vaško cesto radi položili malo zaplato asfalta. Drobnarije, ki težko sežejo do občinskih svetov oziroma županov, v KS pa zagotovo padejo na plodna tla.

Mnenja, kaj bi bilo v primeru krčenja in odvzema pristojnosti KS, kot je ukinitev njihovih bančnih računov, za krajane bolje, se delijo. Eni za tem vidijo izražanje politične moči vodilnih v občinski upravi - po principu “več za naše KS”; drugi zaznajo dobre poteze v duhu varčevanja; tretji čutijo olajšanje, češ da se tako KS vsaj znebijo odgovornosti; četrti se bojijo popolnega propada lokalne demokracije. V bistvu imajo vsi prav - vsi se po svoje borijo za občana. Ne bi pa imeli prav tisti, ki bi v prenosu pristojnosti s KS na občino videli le več dela za njeno upravo in s tem skušali upravičiti dodatne zaposlitve. V duhu varčevanja pa te niso najbolj higienične.


Preberite še


Najbolj brano