Človek in zver

Iskanje človečnosti v ponorelem svetu je kot iskanje igle v kopici sena. Da se ne bi razumeli narobe. Ljudi vrednot je širom oble na srečo vse več. Na nesrečo pa jih je tam, kjer bi jih za znosnejše, če že ne dostojno življenje potrebovali, le kot vode v Sahari.

Velja za Slovenijo in svet. Tudi za Evropo, ki je človečnost prepoznala kot svojo pomembno dediščino v njenem slovenskem domu - Partizanski bolnici Franja.

V prečudnem cvetu v črni grapi, kot jo je v obetavnejših dneh opeval svet. A se je slednjemu priznanje univerzalnosti človečnosti, solidarnosti, enakopravnosti in vsega, kar naj bi polnilo življenje in kar simbolizira Franja, grdo izmaknilo, ko naj bi svetel vzor umestil med svetovne spomenike.

Ker je vrednote davno nadomestilo najslabše v ljudeh. A priznanja so navsezadnje pomembna le toliko, kolikor so jih podeljevalci pripravljeni udejanjati in z zgledom vleči naprej in na boljše.

Franja je Slovenijo združila ničkolikokrat. Čeprav se zdi katastrofalno, da zbujajo predvsem katastrofe, je dobro, da vemo, da zmorejo najti najboljše v človeku.

In svet je danes katastrofa! Evropsko priznanje človečnosti je priložnost. Je tudi priznanje svetemu kraju, v katerega bi morali romati bosi in razoglavi, kot je v knjigo vtisov zapisal eden od skoraj dveh milijonov obiskovalcev Franje. Vanjo je priromal iz Rusije. V njej bo skoraj zaman pričakoval mnoge, ki bi se morali pokloniti 27 milijonom žrtev svoje države v svetovni moriji za očitno nikoli zares uresničen mir.

Zaradi zveri v ljudeh je današnji “uradni” mir le nadaljevanje vojne - druge ali začete tretje - z napačnimi sredstvi, ljudmi in interesi na napačnih krajih proti ljudem, ki štejejo manj kot počeni groši.

V v zlu zgrajeni Franji so zdravili in hranili telesa in duše s človečnostjo. S solidarnostjo mnogih, ki bi bili izbrisani, če ne bi sodelovali in dokazali, da le vrednote zmorejo brisati tragedije in pregnati zveri iz človeka. Vredno se je zbuditi!

---

---