Če ne bi bilo Rusov

Če ne bi bilo Rusov, njihovega prispevka v drugi svetovni vojni, danes gotovo ne bi praznovali dneva zmage nad nacifašizmom. V najboljšem primeru bi bil datum kasnejši. Če ne bi bilo Rusov, njihovega spornega ravnanja, bi danes, 70 let kasneje, obeleževanje obletnice minilo veliko bolj složno. Jim Evropa in Amerika, ki sta lani tako povzdigovali izkrcanje v Normandiji, delata krivico, ko ignorirata veliki spektakel na Rdečem trgu?

Žal je razlog za bojkot ruskega obeleževanja konca velike morije v Evropi resen, gre za iskrenje, ki diši že po hladni vojni. Ruska aneksija Krima in podpora separatistom na vzhodu Evropi bližajoče se Ukrajine sta preveliki oviri za udeležbo najvišjih evropskih državnikov na spektakularni demonstraciji vojaške moči problematične države.

Tako se bodo po Evropi vsak po svoje ozirali 70 let nazaj. Morda tudi pristransko, saj takšne zgodovine vedno pišejo zmagovalci. Na koncu pa se morajo vsi strinjati z dejstvom, da je zlo v svet zaneslo od tam in tam. To zmorejo tudi Nemci, ki so pred 30 leti 9. maj proglasili za dan zmage nad nacizmom.

In pri nas? V živo ali na posnetkih s prireditev bomo gotovo pogrešali določene obraze. Rekli bodo, da zato, ker nočejo sedeti skupaj s tistimi, ki so krivi, da v resnici vojne pred 70 leti ni bilo konec, da se je nadaljevala s poboji nedolžnih ljudi. Čeprav si tega danes ne upa nihče več zanikati, s to temo ostajamo v začaranem krogu.

Na slavnostnih prizoriščih tudi ne bo veliko mladih. Seveda, učenci osmih razredov osnovne šole so pri zgodovini menda šele pri Habsburžanih, druga svetovna vojna s 97.000 slovenskimi žrtvami v njej pride na vrsto (bolj mimogrede) šele prihodnje leto. Pa čeprav gre za poglavje, ki so ga doživljali njihovi stari starši. Žal bo njegovo obsojanja vredno nadaljevanje, ki ga sicer tudi morajo spoznati, očitno še dolgo ostalo politično orodje, s katerim se bo krojila usoda nič krivim prihodnjim generacijam.

---

---