Čas za akcijo

Revizija stanovanjskega sklada, ki je osupnila mestne svetnike, je zaključno dejanje nekaj mesecev očitkov o stranpoteh sklada. Sporne prakse pri poslovanju z zunanjimi izvajalci, očitane nezakonitosti in negospodarnosti so ključne, da je direktorica ostala brez večinske podpore. Trditi, da sklad deluje povsem mimo pravil, je seveda napačno in krivično. So pa očitki dovolj tehtni, da jih ni mogoče odpraviti z levo roko. In upravičeno se postavlja vprašanje tudi o vlogi nadzornega sveta sklada, ko je razlagal, da je poslovanje z zunanjimi izvajalci transparentno.

Prava vrednost revizije pa ni v tem, da je odkrila posamične nepravilnosti, pač pa, da je jasno pokazala na temeljni problem in rešitev zanj: zadeve je treba sistemsko urediti! Stanovanjska politika v mestni občini je že zelo dolgo poligon različnih interesov, poskusov vpliva in prerivanja pisane druščine akterjev. Tudi v tem gre iskati odgovore, zakaj nikoli ni bilo velike vneme, da bi jo celovito uredili. In zdi se, da je (bila) ena od zadnjih skrbi dobrobit najemnikov, najbolj ranljive skupine v tej enačbi, zaradi katerih sklad sploh obstaja.

Revizijo, če jo pojmujemo kot simbolno točko zasuka, je mogoče šteti kot zmago: civilne družbe, ki ni tiho, mestnega sveta, ki jo je podprl, in tudi uprave občine, ki se je lotila čistiti mizo, na kateri se je umazano perilo že predolgo kopičilo. Tega njene predhodnice niso storile.

Vendar je to le prvi, čeprav smel korak. Če bo edini rezultat to, da so neprijetno zadevo pospravili z mize, pokazali s prstom na domnevne krivce in si čestitali za uspešno delo v imenu ljudstva, je, cinično rečeno, vseeno, ali se je revizija zgodila ali ne. Župan, uprava občine in mestni svet bodo opravili maturo, ko bodo postavili jasna pravila in dosleden nadzor, skrbno izbrali ključne ljudi in potrdili takšno strategijo, da bo stanovanjski sklad učinkovito opravljal svojo funkcijo - reševati stiske ljudi. Sicer bo vse skupaj le še ena predstava z omejenim rokom trajanja.

---

---