Bruc naj bo

Danes je dan za zabavo. Pa kaj? Prav zdravo je, če mlad človek študentska leta vzame kot čas novih izkušenj, celo kakšne nezdrave. Storilnost šteje, a ustvarjalnost je eden od pogojev uspeha. Ker se ta lahko rodi le iz osebne svobode, si torej študentke in študenti ne le zaslužijo brezskrbnost, ampak jo tudi potrebujejo.

Seveda pa vsako veselje, tudi študentsko, prej ali slej trči ob številke. Brezplačno visokošolsko izobraževanje je slovenski narodni zaklad. Odpovedati se mu bi bila norost. Ampak kriza nam je dala lekcijo o vzdržnosti. In čeprav ministrstvo obljublja rast sredstev, namenjenih visokemu šolstvu, v prihodnjih proračunskih obdobjih, nihče ne more zagotoviti, da ne bo novih kriznih pretresov. Nihanje sredstev pa je katastrofalno za ustanove, ki po svoji naravi morajo sloneti na stalnem in dolgoročnem razvoju.

V preteklem akademskem letu sta se v drugi letnik vpisali približno dve tretjini brucev, v tretji manj kot polovica. Če se statistika ne bo izboljšala, približno 35 odstotkov fantov in deklet, ki se danes iščejo po hodnikih fakultet, ne bo nikoli videlo podelitve diplome. Dviga se delež fiktivnih vpisov in po poročilu Evropske komisije iz leta 2015 je bila Slovenija država z največjim deležem mlajših od 24 let, ki imajo začasno zaposlitev. Ta je znašal dobrih 72 odstotkov. Po drugi strani ima država podpovprečno zaposljivost novih diplomantov.

Pod črto: če bo zakonodaja še naprej vzpodbujala prekarne zaposlitve mladih, bo to povečalo njihovo socialno ranljivost, zmanjševalo razpoložljiva sredstva za kakovostne študijske programe in odpiralo vrata oportunističnim ustanovam, ki “prodajajo” status študenta. Če ga bomo še naprej zlorabljali kot socialni blažilec, se bo naš solidni visokošolski sistem počasi začel sesuvati sam vase. In ko bomo rekli “študent naj bo”, bomo v resnici mislili “bruc naj bo”. Ne zaradi znanja in ustvarjalnosti, ampak zaradi dela prek študentske napotnice. Ter seveda otroškega dodatka.

---

---