Blede arene

Pred dvajsetimi leti je izšel zbornik Bele arene, v katerem so v besedi in sliki nastopali tedanji vrhunski slovenski smučarji in njihova tekmovališča v Kranjski Gori in Mariboru, kjer se je zbiralo več ljudi kot na nedavni tekmi nogometne reprezentance s Kolumbijo. Danes so to le blede arene.

Poslovnega modela, ki je tedaj omogočal razvoj smučišč in množičnost dnevnega domačega smučanja, že zdavnaj ni več. Smučarski turizem bo treba postaviti na takšne temelje kot v Italiji in Avstriji, ali pa ga ne bo več. Seznam pokojnih (Kanin, Kobla, Zelenica) in umirajočih (Mariborsko Pohorje, Kope, Velika planina...) je že predolg.

Uspešne zgodbe se lahko začnejo le s složnostjo (pri delu, vložkih in porazdelitvi tveganja) vseh turističnih ponudnikov in občin v bližini. Če bi bilo v Bovcu, širši okolici in pri zunanjih lastnikih tega več v času usodne okvare žičnice, bi bilo morda danes na Kaninu še kaj uporabnega. Časi, ko so smučišča za domače dnevne obiskovalce gradila in podpirala bližnja proizvodna podjetja, so zgodovina. Večji centri brez bližnje nočitvene in sprostitvene ponudbe za tuje in domače goste nimajo prihodnosti. Tega so se zavedli v Bohinju, kjer sta že zaživela Vogel in Bohinjska Bistrica, načrt prenove propadle Koble pa je prišel do gradbenega dovoljenja.

Centri z nekaj žičnicami izven mest in brez postelj ter dopolnilne ponudbe počasi, a zanesljivo propadajo. Večina Slovencev žal nima več denarja za vožnje na dnevno smuko. Smiselno pa je razvijati majhna družinska smučišča ob naseljih, z zasneževanjem, razsvetljavo in s krajšo progo za smučarski tek.

To je mogoče tudi na Primorskem - od Lokvi do Sviščakov. Država bi morala vsem nuditi prijaznejše poslovno okolje, preprostejše tehnične zahteve, občine pa jih jemati kot infrastrukturo (kot bazen). Brez garanja domačinov pa ne gre. Marsikaj se da, če se le hoče. Kdor ne verjame, naj si ogleda Ski Bor v Črnem vrhu in bližnji Javornik.

---

---