Bavčarjeve sanje

Portorož, Opatija, južni Kvarner, najbrž Dubrovnik - takšno hotelirsko os je Igor Bavčar, nekdanji prvi mož Istrabenza, načrtoval pred desetimi leti, ko je Istrabenzova turistična hči kupila Grand hotel Adriatic v Opatiji.

Že nekaj let je jasno, da so bile le sanje. Ne samo, da je Istrabenzovo morebitno zasidranje v Dubrovniku padlo v vodo, zadolženi Istrabenz Turizem zdaj prodaja tisto, kar je v preteklosti kupil; kupce išče tako za portoroški Kempinski Palace kot za opatijski Adriatic.

In ni edini. Zadolženost je zdaj največja tegoba slovenskih podjetij, sploh pa hotelskih. Z dolgovi na grbi in z obrestmi, ki jim sesajo denarni tok, enostavno nimajo dovolj denarja za nujne naložbe, kaj šele za nov razvojni ciklus.

To je tudi nočna mora Hotelov Bernardin. Resda so se z bankami dogovorili za reprogram, a ob 50 milijonih evrov obveznosti do bank je bilo že takoj jasno, da brez prodaje nekaterih hotelov ne bo šlo.

Četverico hotelov na griču sv. Lovrenca so prodali najboljšemu ponudniku za približno 25 milijonov evrov. Malo, veliko, realno? Odvisno, s katere plati gledamo. Res, Bernardin bo s prodajo hotelov izgubil pomemben del prihodkov, tako rekoč se odpoveduje eni roki. S tem bo nedvomno manj močan akter, a ne postavlja več na kocko svojega preživetja.

In prav tako drži, da tistih 25 milijonov kupnine v Portorožu ne bodo videli, prav vse gre v roke bank, ki imajo hipoteke na četverici hotelov. Bo pa primež dolgov blažji kar za polovico, in česar ne bodo pojedle obresti, bo Bernardin lahko vložil v razvoj, v obnovo hotelov, bazena ...

Upajmo, da o vlaganjih razmišlja tudi hrvaško hotelirsko podjetje Liburnia, ki je prek svoje cavtatske družbe kupilo četverico portoroških hotelov.

Hoteli Bernardin so kupca našli kar blizu, saj je doma - v Opatiji. Bavčarjeve sanje je tako posvojil Darko Ostoja, večinski lastnik Liburnie, le da v obratni smeri; Cavtat-Opatija-Portorož. Naj mu gre bolje kot Bavčarju.

---

---