Bavarska učna ura
Za grad Socerb in njegovo okolico bi koprska občina lažje in učinkoviteje skrbela, so jasna stališča vodje Turistične organizacije Koper Tamare Kozlovič. Lahko ji le pritrdimo, saj so še kako znani primeri podobnih gradov in zgodovinske kulturne ter arhitekturne dediščine, ki je pod okriljem državnega aparata doživela klavrn konec.
Seznam propadajočih grajskih stavb, za katere se ni in ni našlo denarja za obnovo, je dolg. Predolg. Škoda, kajti Slovenija je bogata s tovrstnimi objekti, ki drugod po Evropi, denimo na Bavarskem, privabljajo zgodovine željne turiste z vseh vetrov. Ti pa posledično prek potrošnje polnijo državno blagajno in dvigujejo turistično prepoznavnost določenih krajev.
Za pokušino, s kolikimi grajskimi arhitekturami je posejano slovensko ozemlje, je dovolj zgovoren že spletni klik na zemljevid najlepših gradov, dvorcev in samostanov. Čeprav jih je največ zgoščenih na vzhodnem delu države, pa tudi primorski konec ne zaostaja. V njihovih notranjostih so uredili muzejske zbirke, v drugih odprli restavracije, tretji so samostani ali protokolarni objekti, medtem ko preštevilni kot neme priče preteklosti potrpežljivo čakajo na boljše čase.
Po nemškem vzoru bi lahko tudi na domačih tleh oblikovali mozaik grajsko obarvane turistične ponudbe. Privlačnost slovenskih gradov potrjuje podatek, da so kar štirje (Bled, Ljubljana, Predjama in Celje) med desetimi najbolje obiskanimi turističnimi znamenitostmi v Sloveniji, je razbrati na portalu Slovenia.info.
V koprski občini so odločeni, da si tudi grad Socerb zasluži dodatne promocije in pravijo, da je napočil čas za razvoj novih vsebin. Strinjamo se, kajti na previsnih stenah Kraškega roba imamo edinstven srednjeveški biser, ki se ga je država do zdaj prepogosto spomnila le, ko je bilo treba visoke državniške goste razvajati s slow food kulinaričnim doživetjem v tamkajšnji restavraciji s prekrasnim pogledom na Tržaški zaliv.