Ali imajo Rusi čas?
Bovško upanje na prodajo ATC Kanin v stečaju ni bilo realno. Le zakaj bi edina zainteresirana družba Ilev kupovala pred izgubljeno zimo, ko lahko spomladi še bolj argumentirano vztraja, da je treba ceno še in še zniževati, ker je nastala nova škoda in je vse skupaj še bolj propadlo.
Da je res tako, je z včerajšnjo izjavo po dražbi - “mi imamo čas” - potrdila zastopnica potencialnih kupcev iz Rusije Carmen Dobnik. Nič več se ne mudi, ker na kaninskem smučišču ne nameravajo nič popravljati. Kot prvo nalogo omenjajo odstranjevanje železja in s tem povezanih za poldrugi milijon evrov stroškov. To ceno in tudi nakup kabinske žičnice z restavracijo Prestreljenik v lasti Hete so vračunali v končni izdatek. Zato čakajo na kar se da nizko ceno.
Nič naj bi se ne mudilo niti pri iskanju denarja EU, saj poznavalci pravijo, da bodo prvi razpisi šele leta 2016.
Se pa mudi upnikom in lokalni skupnosti.
Upnike po drugi neuspešni dražbi še bolj boli glava. Cena za ATC Kanin v stečaju z Žarščem vred je padla na 800.000 evrov, brez Žaršč celo na 420.000 evrov. Bodo po zgledu Promoturja, ki je že odpisal svojih 700.000 evrov upanja, tudi oni obupali? Ali bodo vztrajali in vse potencialne kupce odgnali?
Mudi se Bovcu. Pozimi je žalosten. Med tednom je odprta samo ena gostilna.
Kako bo z zbiranjem ponudb in novo prodajo spomladi, bo znano v dveh mesecih. Na vprašanje, ali bi sodelovala tudi občina, ni odgovora. Sama zagotovo ne, s podporo države po zgledu Promoturja pa morda bi. Če bi bila lastnik dostavne gondole, bi za novo žičnico lahko konkurirala na razpisih EU in bi predvidoma dobila ves potreben denar.
Smučarji so imeli visokogorski Kanin radi. Zato pobožajo besede, da Rusi raziskujejo, kako bi ga nadgradili v atraktivno smučišče z dodatnimi smučišči. Bo to res že čez tri leta, kot napovedujejo? Če so te besede resne, potem tudi njim čas ne ostaja.