Afrika je že tu
Pomagajmo otrokom pri nakupu šolskih potrebščin. Omogočimo otrokom malico v šoli. Streho nad glavo ...
Če so nas pred 20 leti pozivali, naj pomagamo revnim otrokom v daljni Afriki, danes zbiramo denar za naše otroke. Humanitarne organizacije, društva in posamezniki vse glasneje trkajo na vest ljudi in jih pozivajo k solidarnosti.
Država, ki se je ob rojstvu šopirila, da bo postala druga Švica, kasneje pa še svetilnik sredi Evrope, je namreč že zdavnaj skrenila z začrtane poti in pozabila na svojo osnovno nalogo - skrb za državljane.
No, nekateri so si kljub temu uspeli dobro postlati. Eni s pridnim delom, drugi pač ne. Pa kaj, če nekatere lumpe čaka zapor. Zase in za svoje bližnje so poskrbeli. Tisti, ki so daleč od korita, pa naj nosijo posledice ...
In jih. Socialna stiska je vse večja. Število tistih, ki prosijo za vse možne oblike pomoči, narašča, opozarjajo na centrih za socialno delo. Med brezposelnimi je vse več mladih. Ki v Sloveniji ne vidijo prihodnosti, zato bežijo ven. Tudi deložacije niso več redkost. Zavetišča za brezdomce so polna ...
Številne družine brez pomoči Karitas ali Rdečega križa ne bi zmogle napolniti šolske torbe za svojega šolarja. Da o vprašanjih, kje bodo našle denar za šolsko malico, kosilo, nove superge ali šolski izlet, pred začetkom novega šolskega leta ne govorimo. Skrbi, ki jim ni videti konca, mnoge pahnejo v obup. Ljudje obolevajo. Številni se soočajo tudi s težavami v duševnem zdravju ...
Naši politiki pa, kot da bi živeli na drugem planetu. Namesto da bi poprijeli za krmilo in popeljali to našo razmajano barko v pravo smer, se kregajo, kdo bo šel v Bruselj, kdo v parlament, kupčkajo, preračunavajo, premlevajo, izsiljujejo, sestavljajo ... In ker se ukvarjajo zgolj sami s sabo, sploh ne vidijo, da se jim socialna država sesuva. In da Afrika, ta sinonim za pomoči potrebne, ni več daleč. Da je pravzaprav že tu.